Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letno proizvedemo 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov. Kar polovico vse proizvedene plastike se uporabi le enkrat. Razkraja pa se na stotine let. Pravzaprav je plastika v našem življenju tako vseprisotna, da o njej v resnici sploh ne razmišljamo. Pa vendar, morda je vredno razmisleka dejstvo, da smo ljudje oblečeni v plastiko, da se umivamo s plastiko, da jo vdihujemo in nenazadnje, da plastiko tudi jemo in pijemo.
Foto: pixabay
Ali tudi jemo in pijemo plastiko?
100 let po izumu plastike, smo proizvedli 9 milijard ton plastičnih izdelkov. Vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2000 kilogramov odpadkov. Vsako minuto je prodanih milijon plastenk, letno zavržemo 5000 milijard plastičnih vrečk. Človeštvu se je zgodila plastična katastrofa. Vrečka, ki jo potrebujemo le nekaj minut, razpada stoletja. V javnost so prišli posnetki celih otokov smeti, ki plavajo v oceanih. Posledice so nepredstavljive. Zadnje raziskave odkrivajo, da na milijone ljudi po celem svetu pije vodo, ki vsebuje mikroplastiko.
Po nekaterih podatkih bo že leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Večina, okoli 70 odstotkov plastike potone, tam pa se s kemičnimi in fizikalnimi procesi razgradijo v manjše delce in ti vstopijo v prehransko verigo, vse do človeka. Mikroplastiko so našli tudi v ribah in školjkah v Tržaškem zalivu. Večinoma pa se ljudje še vedno ne zavedajo, da se umivajo s plastiko, da so oblečeni v plastiko, da vdihujejo plastiko in nenazadnje, da jo pijejo in jedo.
Kljub temu, da se proizvodnja plastike povečuje in da so napovedi črnoglede, imamo uporabniki v rokah pomemben vzvod z večanjem povpraševanja po drugačnih proizvodih. Največ lahko naredimo z zavrnitvijo nepotrebne embalaže, plastičnih vrečk in izdelkov za enkratno uporabo, saj vse našteto predstavlja največji delež zavržene plastike. Namesto plastične nakupovalne vrečke uporabimo platneno vrečko za večkratno uporabo, namesto plastičnega pribora uporabimo kovinskega ali lesenega, ne kupujmo vode v plastenkah, temveč pijmo vodo iz pipe in steklenic za večkratno uporabo. Predvsem pa premislimo kaj v svojem življenju zares potrebujemo.
11 epizod
15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije World Cleanup Day 2018. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in v prihodnjih dveh tednih, z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. Na sporedu vsak dan ob 11.20h.
Letno proizvedemo 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov. Kar polovico vse proizvedene plastike se uporabi le enkrat. Razkraja pa se na stotine let. Pravzaprav je plastika v našem življenju tako vseprisotna, da o njej v resnici sploh ne razmišljamo. Pa vendar, morda je vredno razmisleka dejstvo, da smo ljudje oblečeni v plastiko, da se umivamo s plastiko, da jo vdihujemo in nenazadnje, da plastiko tudi jemo in pijemo.
Foto: pixabay
Ali tudi jemo in pijemo plastiko?
100 let po izumu plastike, smo proizvedli 9 milijard ton plastičnih izdelkov. Vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2000 kilogramov odpadkov. Vsako minuto je prodanih milijon plastenk, letno zavržemo 5000 milijard plastičnih vrečk. Človeštvu se je zgodila plastična katastrofa. Vrečka, ki jo potrebujemo le nekaj minut, razpada stoletja. V javnost so prišli posnetki celih otokov smeti, ki plavajo v oceanih. Posledice so nepredstavljive. Zadnje raziskave odkrivajo, da na milijone ljudi po celem svetu pije vodo, ki vsebuje mikroplastiko.
Po nekaterih podatkih bo že leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Večina, okoli 70 odstotkov plastike potone, tam pa se s kemičnimi in fizikalnimi procesi razgradijo v manjše delce in ti vstopijo v prehransko verigo, vse do človeka. Mikroplastiko so našli tudi v ribah in školjkah v Tržaškem zalivu. Večinoma pa se ljudje še vedno ne zavedajo, da se umivajo s plastiko, da so oblečeni v plastiko, da vdihujejo plastiko in nenazadnje, da jo pijejo in jedo.
Kljub temu, da se proizvodnja plastike povečuje in da so napovedi črnoglede, imamo uporabniki v rokah pomemben vzvod z večanjem povpraševanja po drugačnih proizvodih. Največ lahko naredimo z zavrnitvijo nepotrebne embalaže, plastičnih vrečk in izdelkov za enkratno uporabo, saj vse našteto predstavlja največji delež zavržene plastike. Namesto plastične nakupovalne vrečke uporabimo platneno vrečko za večkratno uporabo, namesto plastičnega pribora uporabimo kovinskega ali lesenega, ne kupujmo vode v plastenkah, temveč pijmo vodo iz pipe in steklenic za večkratno uporabo. Predvsem pa premislimo kaj v svojem življenju zares potrebujemo.
Okoljevarstveniki opozarjajo, da je kljub večji ozaveščenosti javnosti, s koncem gospodarske krize začelo narašča tudi smetenje našega okolja. O vzrokih in posledicah tovrstnega onesnaževanja okolja, v oddaji Očistimo Slovenijo in svet 2018. Foto: pixabay
Premisli in zavrni česar ne potrebuješ, zmanjšaj uporabo, ponovno uporabi, recikliraj, popravi. To so glavna načela trajnostnega načina življenja, vedno bolj popularnega koncepta Zero Waste oziroma načina življenja z manj odpadki, življenskega sloga prihodnosti, za katerega se odloča vedno več ljudi.
Ste se že kdaj vprašali kje končajo dokumenti, elektronska sporočila, takšne ali drugačne datoteke na katere ste že zdavnaj pozabili iz vaših starih namiznih, prenosnih, žepnih računalnikov. Morda so najbolj nazoren primer tako imenovanih elektronskih smeti vaše fotografije; za razliko od nekoč, ko so bile zbrane v družinskih albumih, so danes seveda v elektronski obliki povsod, a hkrati nikjer. Vendar ne gre le za fotografije, z uporabo se na diskih naših računalnikov nabira elektronska nesnaga, za katero vsakodnevni uporabniki sploh ne vemo.
Ljudje vsako leto proizvedemo 80 milijard novih kosov oblačil. Če bi to številko delili s številom vsem Zemljanov, končni rezultat – okoli 10 novih kosov na posameznika – za naše razmere niti ni tako nenavaden. A če vemo, da v revnejših državah večina ljudi nosi oblačila iz druge roke, glavna trga tekstilne industrije pa sta Evropa in S. Amerika, se lahko kar zamislimo. Večina današnjih oblačil je izdelanih v t. i. državah v razvoju, kjer delavci delajo v nemogočih razmerah za nizke plače, s katerimi komaj preživijo. Podjetja, katerih cilj je čim večji dobiček, se ne ozirajo niti na okolje. Nič čudnega torej, da za tekstilno industrijo pravijo, da je tista, ki je takoj za naftno, najbolj umazana. Več pa v nadaljevanju Andreja Gradišar.
Verjetno ste že kdaj ob sprehodu v gozdu, ob reki ali kje drugje v naravi naleteli na kup smeti oziroma na divje odlagališče. Slednja ne samo kazijo naravo, temveč lahko občutno poslabšajo kvaliteto prsti in vode, torej kvaliteto našega življenja. Več o problematiki divjih odlagališč v oddaji Očistimo Slovenijo in svet. Foto: pixabay
Verjetno ste že kdaj ob sprehodu v gozdu, ob reki ali kje drugje v naravi naleteli na kup smeti oziroma na divje odlagališče. Slednja ne samo kazijo naravo, temveč lahko občutno poslabšajo kvaliteto prsti in vode, torej kvaliteto našega življenja. Več o problematiki divjih odlagališč in načinih preprečevanja smetenja okolja, v oddaji Očistimo Slovenijo in svet. Foto: pixabay
O tem kako so odpadki v Italiji postali donosen in krvav posel. foto: flickr
Redki so tisti, ki jih ne stisne pri srcu, ko vidijo fotografije lačnih otrok iz revnejših držav. Tudi pri nas nekateri otroci v šoli ne morejo k malici ali kosilu, saj starši nimajo denarja, da bi plačali obroke. Paradoks pri vsem skupaj je, da hrane na svetu ni premalo, le neprimerno je razporejena. Tako medtem ko si eni trgajo od ust, drugje hrano mečemo v smeti. Letno po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na odpadu konča kar tretjina proizvedene hrane, skupaj to nanese več kot eno milijardo ton hrane. S tolikšno količino pa bi lahko nahranili do 2 milijardi ljudi. Tudi v Sloveniji se količina odpadne hrane zadnja leta povečuje. Kaj vse s tem vržemo stran, pa v prispevku Andreje Gradišar.
Turizem v zadnjih letih doživlja takšen razmah, da so množično obiskana tudi tista območja, ki še pred kratkim sploh niso bila zanimiva. Tudi v Sloveniji, ki vse bolj postaja priljubljena turistična destinacija, turizem predstavlja veliko gospodarsko priložnost, a hkrati se že kažejo izzivi, povezani z varstvom narave in okolja.
15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in v prihodnjih dveh tednih, z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. Foto: pixabay
Neveljaven email naslov