Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."
Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.
Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.
“Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”
Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.
“Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja
O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.
Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.
Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”
Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.
“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."
Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.
Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.
“Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”
Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.
“Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja
O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.
Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.
Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”
Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.
“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika
Odbita do bita se loteva tehnologij, ki izginjajo. Med njimi naj bi bil teletekst, Maruša in Anže pa s sogovorniki ugotavljata, da teletekst tudi v letu 2017 na dan bere 20 odstotkov Slovencev. Čeprav napredka ni videti, teletekst zelo dobro živi v sožitju z novimi tehnologijami. Ukinili so ga le v Veliki Britaniji, Avstrijci so še vedno znani po hitrem objavljanju športnih rezultatov, na Madžarskem pa so poleg ljubezenskih pisem na teletekstu popularne še klepetalnice za zmenkarije.
Nova sezona podkasta Odbita do bita se še ozira za poletjem. 15. junij je ukinil mobilno gostovanjev državah Evropske unije in spremenil navade uporabnikov. "Free Wifi" ni več najbolj zaželena tabla pred restavracijami v tujini. Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Maruša in Anže svetujeta, da na dopust spakirate tudi podkaste. Kaj in zakaj je dobro poslušati v senci?
Ste kdaj razmišljali katerega od največjih petih bi se najlažje znebili? Amazon, Apple, Google, Facebook in Microsoft na vsakem koraku krojijo naša življenja. Odbita do bita z gosti (Jure Košir, Jože Robežnik, Nataša Briški in Maruša Majer) ugiba kako bi bilo, če jih ne bi bilo ...
Podkast o sodobnih tehnologijah praznuje z avtorjem imena Odbita do bita. Jonas Ž. o tem kako danes poslušamo radio, kako smo ga včasih in kam nas pelje tehnologija. Sprašujeta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nikola Tesla, Jonas Žnidaršič in Rade Šerbedžija so glavne zvezde futurističnega četrtka. Bodite zraven, praznuje z nami!
Predstavljajte si, da dobro sodelujejo tudi konkurenčna podjetja … Lahko! IFTTT (If This Than That) povezuje spletne storitve. Možnosti je veliko, podkast Odbita do bita razpravlja o nekaj najbolj zanimivih.
Tudi bančništvo ne more ubežati spletni in mobilni revoluciji. Odbita do bita testira nove, digitalne banke (britanski Revolut in nemško N26) in se poigrava z mislijo, da obstaja življenje brez gotovine.
Odbita do bita sanja o poletju in se pelje na dopust z navigacijo. Morda niste vedeli, Slovenec Zvonko Fazarinc je zaslužen za prvo GPS napravo na svetu! V Odbiti boste slišali uporabniške izkušnje in priporočila za uporabniku prijazne navigacije na mobilnih telefonih. (Foto: Lars Plougmann)
Tehnološka konferenca WeAreDevelopers je na Dunaj minuli konec tedna privabila 3800 ljudi in 78 predavateljev. Razpravljali so tudi o osrednji temi na področju informacijske tehnologije – virtualni resničnosti. Razlike med konkurenčnimi sistemi so velike, nekaj je tudi takih, ki ne spadajo več v področje VR-ja. Odbita do bita preizkuša Microsoftov sistem Hololens (računalnik na glavi), ki omogoča opazovanje 3D objektov v prostoru in njihovo manipulacijo.
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
Kako bolj pametno in učinkovito deliti stvari po spletu? Kako ustvariti povezavo na točno določen del posnetka (na Youtubu, Soundcloudu, Vimeu in v 4D arhivu)? Odgovarjata Maruša Kerec in Anže Tomić!
Če nimate pametnega televizorja, mu pamet lahko dodate! Ker televizije ne kupujete pogosto, podkast Odbita do bita testira alternativo pametnemu televizorju: Chromecast!
Predstavljajte si, da čistite stanovanje in hkrati pišete email. Izvedljivo, tudi v domačem jeziku! Google že tako dobro razume slovensko, da mu lahko narekujemo besedilo, ki ga računalnik natipka namesto nas. O govornih tehnologijah v podkastu Odbita do bita!
Tretji del trilogije o telefonih razpravlja o najdražjih. Tistih, ki jih imamo najraje, čeprav veliko stanejo. Zdi se, da Apple in Samsung nimata konkurence, a Maruša in Anže izpostavita še nekaj drugih modelov.
Kaj pametnega je pametno kupiti? Maruša Kerec in Anže Tomić v drugem delu podkasta Odbita do bita, ki razpravlja o telefonih, iščeta uporaben in ugoden model pametnega telefona.
V naslednji trilogiji podkast Odbita do bita debatira in testira. Pametne telefone, seveda! So pametni telefoni res preveliki za naše žepe, lahko s pravilnim polnjenjem baterijo več časa ohranjamo pri življenju? Maruša Kerec in Anže Tomić razbijata mite o pametnih telefonih in iščeta resnico!
Za spletno varnost so pomembna dolga, raznolika in zakoplicirana gesla. Še bolj priporočljivi so brezplačni in enostavni upravljalniki gesel. Maruša Kerec in Anže Tomić pa v tretjem delu podkasta Odbita do bita ugotavljata, da obstaja dodaten in veliko bolj varen način - preverjanje v dveh korakih.
V prvem delu smo se naučili, da je dolgo geslo varno geslo! Anže Tomić in Maruša Kerec v nadaljevanju podkasta o geslih obljubljata, da bodo upravljalniki gesel olajšali življenje in omogočili bolj miren spanec. Vse kar rabiš je eno geslo!
Uporaba zaščitnih gesel naj bi bila vsem računalniško pismenim popolnoma jasna. Anže Tomić in Maruša Kerec vseeno ugotavljata, da naša spletna gesla niso samo problem, ampak resna težava modernega življenja.
Neveljaven email naslov