Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."
Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.
Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.
“Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”
Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.
“Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja
O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.
Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.
Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”
Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.
“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.
Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."
Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.
Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.
“Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”
Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.
“Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja
O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.
Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.
Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”
Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.
“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika
Raziskava britanske potrošniške organizacije o zanesljivosti elektronskih naprav je pokazala, da lahko odpove vsaka druga ali pa le vsaka deseta. Z nekaj praktičnimi nasveti vam v Odbiti svetujemo, kako poskrbeti za čim daljšo življenjsko dobo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav, brez katerih skoraj ne moremo več.
Evropski parlament, komisija in svet so februaraja sprejeli zadnji dogovor o uporabi tujega mobilnega omrežja v Evropski uniji oziroma o mobilnem gostovanju. Znano je, da bo slednje ukinjeno in se bomo po Evropski uniji kmalu pogovarjali zelo ugodno.
Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Mednarodni raziskovalni projekt FLL – First Lego League otroke med 9. in 15. letom navdušuje za znanost in raziskovanje. Z izzivi se srečujejo tudi slovenski otroci. V Odbiti poslušajte, kako se igrajo z lego roboti!
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko. Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …
utri bo kot 45. predsednik Združenih držav Amerike prisegel milijarder Donald Trump. Z njim se je morda začela era, v kateri so politiki nehali komunicirati s tradicionalnimi mediji in so komunikacijo z državljani prevzeli kar sami. Trump se namreč ne boji tehnologije, na družbenih omrežjih zapiše, kar mu pade na pamet. In ravno to je eden izmed vidikov, ki mu je vredno nameniti pozornost, ko govorimo o tem, zakaj je premagal Hillary Clinton, ki je na tradicionalnih medijih veljala za favoritko. Kako se je s Trumpom spremenil način političnega komuniciranja na družbenih omrežjih, kaj imata skupnega arabska pomlad in Donald Trump, ali lahko pričakujemo, da se bo njegovo komuniciranje spremenilo po prisegi in morda malce preobetavno vprašanje – ali bo Trump naredil Twitter spet velik?
Tehnološko leto se je kot običajno začelo v Las Vegasu na največjem sejmu zabavne elektronike CES 2017. Vsi najnovejši izdelki najpomembnejših proizvajalcev, futuristične stvaritve in trendi v malem vesolju prebojnih tehnoloških rešitev na enem mestu. Kako izgleda samo prizorišče, kakšne trende so lahko letos zaznali in s kakšnimi napravami se bomo ukvarjali čez nekaj let?
Česa poleg zloglasnih lažnih novic v 2016 ne bi smelo biti? In kakšno bo 2017? Koliko vpliva na razvoj digitalnih tehnologij ima glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije Marko Grobelnik? V pogovoru tudi o delitveni ekonomiji, umetni inteligenci in orodju, ki v realnem času prebira novice iz vsega sveta, iz njih oblikuje dogodke in sestavlja zgodbe.
Leto 2016 je bilo predvsem pametno. V oddaji Odbita do bita smo se vozili z nadzvočnim vozilom, jadrali čez Atlantik brez posadke in iskali Pikačuja med sprehodom po pametnih hišah. Kaj je prineslo tehnološko leto 2016? Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Olly je pametni asistent londonskega podjetja Emotech. Robot, ki se je sposoben naučiti človeških navad in se prilagoditi lastnikovi osebnosti. To je tudi njegova največja prednost pred konkurenco. Na največjem sejmu zabavne elektronike na svetu bo dobil nagrade v štirih kategorijah.
Pomivalni stroj, ki sam naroči tabletke, ko jih zmanjka, ogledalo, ki ti ob jutranjem umivanju zob prikaže vremensko napoved in novice dneva, kosilnica, ki sama pokosi travo … Odbita do bita se sprašuje, kako pametne so lahko hiše? Vabljeni na sprehod po pametnih prostorih, Gregor in Matevž bosta razložila, kako je živeti s sto ali več pametnimi napravami.
Resni mediji se pogosto slepimo, da smo najpomembnejši posredniki resničnih in preverjenih informacij. A nismo edini in nezmotljivi odbiratelj. Posamezniki se na družabnih omrežjih dnevno odločamo, čemu verjeti. Facebook je z več kot 1,7 milijarde aktivnih uporabnikov za številne edini in glavni vir informacij. Kdo in kako pa naj presoja o resničnosti informacij na tem družabnem omrežju? O tem tudi z Ryanom Evansom, odgovornim urednikom multimedijske platforme Warontherocks.
Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?
Matic in Ana. Informatik in matematičarka. Ker sta nekajkrat ostala brez družbe za kino, sprehod, plavanje ali potovanje sta razvila Semaforum. Spletna stran je namenjena iskanju sopotnikov, sošpornikov in sokulturnikov in povezuje posameznike s podobnimi interesi in zanimanji.
Panamski dokumenti niso zanimivi samo z vsebinskega vidika, ampak tudi tehnološkega. Obsegajo 11,5 milijona dokumentov oziroma kar 2,6 tera bajta podatkov. Kakšna orodja so uporabljali razvijalci in novinarji, kako so poskrbeli za varnost, kaj pomenijo novi pristopi pri projektu za razvoj podatkovnega novinarstva?
Bi se morali za časa življenja ukvarjati s svojo digitalno zapuščino? Ali razmišljamo o digitalni zapuščini in o digitalni sledi, ki bo ostala na internetu po naši smrti?
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Zato tudi letos opozarjamo, ker število spletnih prevar kljub rednemu ozaveščanju narašča. O prevarah pri spletnem nakupovanju, izsiljevanju z intimnimi posnetki in novih goljufijah, ki se pojavljajo z novimi spletnimi platformami.
Sredi Evropskega tedna programiranja bo Odbita pogledala na domače znanje. Študenti in profesorji na ljubljanski Fakulteti za računalnštvo in informatiko so razvili programe Code Q, ki pomaga pri učenju programiranja in analizira napake, ki se dogajajo študentom ob učenju programskih jezikov. Za kaj vse ga bodo lahko uporabljali v prihodnosti?
Preciznemu očesu kamere nič ne uide. Vsake oči vidijo drugače, robotske pa vedno enako. Pri čim natančnejši diagnostiki je to zelo pomembno, zato se pri obravnavi številnih bolezni ljudje vse bolj zatekamo k umetni inteligenci. Eno takih področij, kjer na pomoč prihajajo stroji, je tudi multipla skleroza. V Evropi razvijajo posebno napravo, ki bo lahko pri bolniku s to boleznijo jasno opredelila, kako daleč je ta napredovala.
Neveljaven email naslov