Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Igriv neworleanški swing v ljubljanski izvedbi
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Zasedba posega po neworleanškem zvoku izpred stotih let, vse od Marjetinega prihoda pa se vedno bolj približuje tudi šansonu:
“V bistvu je ena taka mešanica swinga in šansona hkrati … Vsi imamo predvsem radi to glasbo in posledično poslušamo dosti te glasbe, drugače ne bi mogli na ta način delati.”
Marjeta Prudič, pogovor za Pesem v žepu
Poleg sproščenega glasbenega izraza Počene Škafe odlikujejo tudi izvirna besedila v slovenščini. Njihovo ustvarjanje je, kot priznava Jernej, poseben izziv:
“Jaz se zelo veliko naslanjam na formo tega hot jazza, tega časa, ko je bil jazz res najbolj popularna glasba na svetu. Teh nekih iskrivih, zelo ironičnih besedil, ki so na površini enostavna, pa skrivajo eno morje pod sabo. In potem poskušam tudi tako pisati.”
Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu
Počeni škafi so obrisali prah z zvoka, ki je pri nas odmeval pred desetletji, ter k njemu pristopili na spontan, neobvezujoč način. Jernej pravi, da je v ulični glasbi New Orleansa našel tisto, kar je v dvajsetih letih svojega ukvarjanja z glasbo pri nas pogrešal:
“Ravno prav te živosti, te prilagodljivosti, tega mogoče ne nekega velikega kompliciranja, ampak hkrati te očarljivosti, te preprostosti. In to je – še posebej za glasbenike, ki so navajeni večinoma igrati iz not – velik problem to ujeti. Ker se jim zdi ta preprostost dolgočasna, hkrati pa tudi mogoče dostikrat ne znajo slišati, koliko enih stvari se dogaja v njej.”
Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu
Prav zato se je v šestih letih delovanja skozi bend sprehodilo kakih 30 glasbenikov. Do danes so poleg Jerneja Jurna (ribežen) in Marjete Prudič (vokal, klarinet) ostali še Matevž Zlatnar (trobenta), Andraž Gnidovec (pozavna), Primož Petohleb (helikon, bariton), Tadej Kovačič (kitara) in Jakob Grčman (bendžo, kontrabas).
248 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Igriv neworleanški swing v ljubljanski izvedbi
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Zasedba posega po neworleanškem zvoku izpred stotih let, vse od Marjetinega prihoda pa se vedno bolj približuje tudi šansonu:
“V bistvu je ena taka mešanica swinga in šansona hkrati … Vsi imamo predvsem radi to glasbo in posledično poslušamo dosti te glasbe, drugače ne bi mogli na ta način delati.”
Marjeta Prudič, pogovor za Pesem v žepu
Poleg sproščenega glasbenega izraza Počene Škafe odlikujejo tudi izvirna besedila v slovenščini. Njihovo ustvarjanje je, kot priznava Jernej, poseben izziv:
“Jaz se zelo veliko naslanjam na formo tega hot jazza, tega časa, ko je bil jazz res najbolj popularna glasba na svetu. Teh nekih iskrivih, zelo ironičnih besedil, ki so na površini enostavna, pa skrivajo eno morje pod sabo. In potem poskušam tudi tako pisati.”
Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu
Počeni škafi so obrisali prah z zvoka, ki je pri nas odmeval pred desetletji, ter k njemu pristopili na spontan, neobvezujoč način. Jernej pravi, da je v ulični glasbi New Orleansa našel tisto, kar je v dvajsetih letih svojega ukvarjanja z glasbo pri nas pogrešal:
“Ravno prav te živosti, te prilagodljivosti, tega mogoče ne nekega velikega kompliciranja, ampak hkrati te očarljivosti, te preprostosti. In to je – še posebej za glasbenike, ki so navajeni večinoma igrati iz not – velik problem to ujeti. Ker se jim zdi ta preprostost dolgočasna, hkrati pa tudi mogoče dostikrat ne znajo slišati, koliko enih stvari se dogaja v njej.”
Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu
Prav zato se je v šestih letih delovanja skozi bend sprehodilo kakih 30 glasbenikov. Do danes so poleg Jerneja Jurna (ribežen) in Marjete Prudič (vokal, klarinet) ostali še Matevž Zlatnar (trobenta), Andraž Gnidovec (pozavna), Primož Petohleb (helikon, bariton), Tadej Kovačič (kitara) in Jakob Grčman (bendžo, kontrabas).
Tokratno Pesem v žepu posvečamo pesnici, pisateljici, igralki, šansonjerki Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja dopolnila 80 let. Poslušamo pesmi z njenih šansonjerskih plošč ter kakšno tako, ki se navezuje na njeno poezijo. Med pesmi vpletamo drobce pogovora iz nedavne oddaje Intervju, v kateri nam je pripovedovala o svojem ustvarjanju.
V Pesmi v žepu poslušamo nekatere pesmi s slovenskih kantavtorskih plošč in plošč uglasbene poezije z letnico 2018.
V Pesem v žepu prihaja legendarni kantavtor Adi Smolar s svojim novim, že šestnajstim albumom »Prav zdaj«. Na njem se loteva tematike življenja in smrti, ob tako resni vsebini pa za lažje sprejemanje v svojem slogu natrosi za dobršno mero humorja.
V Pesem v žepu prihaja duo Natriletno kolobarjenje s praho. Družbenokritična kantavtorska posebneža Jure Novak in Uroš Buh nam bosta predstavila svoj drugi album "Iz konteksta".
Tudi nežne pesmi so lahko družbenokritične in tudi v angažiranih pesmih se najde prostor za ljubezen. To med drugim dokazuje kantavtor Leon Matek s svojo tretjo ploščo »Srce imaš tako veliko«. Predstavlja nam jo v tokratni Pesmi v žepu.
Mladi primorski kantavtor Žiga Rustja se giblje na presečišču popa in rocka, s svojimi pesmimi pa skozi osebno izpoved ustvarja most med generacijami – tako v glasbi kot tudi sicer v življenju. Po prvencu »Z moje perspektive« (2014) tokrat v Pesem v žepu prinaša svojo drugo ploščo »Čas«.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti drugi del.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti prvi del.
Vse od leta 2003 se v Rušah odvija Kantfest, mednarodni festival kantavtorske glasbe. Na njem se predstavljajo bolj ali manj neznani ustvarjalci, ki se potegujejo za festivalske nagrade – kante. Dogajanje pokrivamo tudi na Prvem, kjer vam bomo v naslednjih dneh in tednih ponudili več festivalskih utrinkov in komentarjev. Še pred samim dogajanjem pa smo v Pesem v žepu povabili organizatorja festivala Petra Andreja, s katerim se je pogovarjal sodelavec RTV centra Maribor, urednik Gregor Stermecki.
Življenje, pa tudi minevanje vsak od nas doživlja nekoliko drugače. To se zrcali tudi v pesmih, ki smo jih izbrali za tokratno oddajo. Poslušamo preplet kantavtorstva, šansona in uglasbene poezije.
Nanine pesmi so pesmi, ki jih je za svojo vnukinjo Nano napisal Frane Milčinski – Ježek. Te dni so se zložile v glasbeno slikanico, ob spremljavi številnih glasbenih ustvarjalcev pa jih odpoje prav tista Nana, za katero so nastale: Nana Milčinski.
Člani skupine Čedahuči predstavljajo svojo drugo ploščo Svetilnik. Kam jih je vodila pot vse od Severnice (2014) pa do danes, katerim simbolom so sledili in kaj vse so odkrili v svojem iskanju desetih novih pesmi, nam v imenu benda zaupata Blaž Učakar in Matjaž Jakin.
Poslušamo drugi album zasedbe Orkestrada: "Utrip", ki nosi naslov po njihovi zmagovalni skladbi s Festivala slovenskega šansona leta 2013. Ploščo nam predstavlja pevka Rada Kikelj Drašler.
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
S svojo zasedbo Buh in istoimensko kantavtorsko ploščo se nam v tokratni oddaji predstavlja multiinštrumentalist Uroš Buh.
V zadnji poletni izdaji Pesmi v žepu se ustavljamo pri šansonu in poslušamo dve plošči domačih zasedb: "Stroj za sušenje solz" skupine Počeni škafi in "Divji zahod" dua Drajnarjuva vampa.
Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Nadaljujemo poletni prelet nove slovenske kantavtorske in avtorske glasbe. Tokrat jadramo po akustiki in bluesu, poslušamo namreč nekaj pesmi s plošč "Nova nebesa" Lačnega Franza in "Wacky Blues Professors" Prismojenih profesorjev bluesa.
Neveljaven email naslov