Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.
1. del pogovora z legendarno slovensko pevko
V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.
Marjetka Falk, na krajše Neca Falk, je na oder stopila konec šestdesetih let, v času, ko se je zlata doba slovenske popevke počasi začela poslavljati:
»Globoko spoštovanje do kolegic, ki so bile takrat v prvih vrstah. Mnogo smo se naučili od njih, seveda, bilo je bolj prijateljsko vzdušje, bili so festivali, tam smo se družili. Nikoli ni bilo nekih takšnih pogledov, da je starejša ali pa mlajša generacija. Ni bilo teh razlik.«
V sedemdesetih letih je izšel njen prvenec Danes (1977), na katerem so skladbe z besedili Andreja Brvarja, Elze Budau, Dušana Velkaverha, Branka Šömna, njene sestre Lučke Falk; glasbo in aranžmaje so napisali Jani Golob, Bojan Adamič in Dečo Žgur, ki je album tudi produciral.
»Moram predvsem poudariti, da sem vedno iskala besedila, tekste, ki so bili ustvarjeni od pesnikov – od Andreja Brvarja naprej, da ne omenim Kajetana Koviča. Skratka, izhodišče mi je bila beseda, tako da sem vedno našla nekoga, ki je na ta način gledal na poezijo, recimo Jani Golob. Tu smo se krasno našli.«
»Tukaj je res izhodišče bilo besedilo, cel kup imenitnih pesnikov … Taka prehodna plošča se mi zdi, da je bila, iz tiste velike zasedbe v eno manjšo. Tako da lahko rečem, da se je tudi tu že nakazovalo, da bom delala z manjšimi zasedbami.«
V naslednjih letih sta se tako vzporedno tkali dve njeni ustvarjalni niti: tista bolj kantavtorska, ki jo je spletla v sodelovanju z Andrejem Šifrerjem (album Vsi ljudje hitijo, 1978), ter tista z uglasbitvami poezije Kajetana Koviča; začela se je z albumom Zlata ladja (1978), pri katerem je sodelovala s kitaristom Jerkom Novakom, čez leta pa sta ustvarila legendarno ploščo Maček Muri in Muca Maca (1984):
»Eno druženje je bilo, kjer smo gostovali na Švedskem. In se je dogodilo eno jutro, ko smo se peljali skozi snežno pokrajino, mrzlo, minus 15 najmanj, 29. november je bil. In nekdo je gledal slikanico, ne vem, kdo – Mačka Murija. Potem je pa padla ideja, kaj pa če bi tudi Mačka Murija uglasbili. In je bila ena dilema takrat za Jerka [Novaka], ker je služil vojaški rok in je imel eno možnost: da naredi klasični koncert ali pa da posnamemo Mačka Murija. In na vso srečo se je potem odločil seveda za mačka.«
»Seveda se ni vedelo, da bo to šlo v eno tako širjavo oziroma da nas bo spremljalo leta in leta – seveda z največjim veseljem, kar se mene tiče. Prihajajo pač prvi otroci, ki so to slišali, s svojimi otroki. Ali pa prihajajo samo odrasli otroci … Vse skupaj se mi zdi, da je taka srečna kombinacija poezije, glasbe in mojega vokala.«
Pozneje se je Neca lotila tudi uglasbitev Kovičevih pesmi za odrasle, zbranih na albumu Življenja krog (2000):
»Kar se tiče [plošče] Življenja krog, kjer so pesmi Kajetana Koviča, sem pa imela hudo tremo, ker to so le kapitalna dela Kajetana Koviča. In mi jih je z veseljem prepustil, da naredim z njimi, kakor mislim, da je prav. In sem se potrudila, mislim, da so nastale fine stvari, bolj komorno resne, z vsebino, ki je mnogo bolj angažirana … In on je bil zadovoljen s to ploščo, nič ni komentiral, en tak dobrodušen mačkon je bil, v lepem spominu ga imam …«
Vzporedno s pesmimi o Mačku Muriju so nastajale tudi pesmi za odrasle, ki so se v začetku osemdesetih let prevesile v rock. Album Najjači ostaju (1980) je zaradi odmika iz nežnejših popevkarskih melodij marsikoga presenetil ali celo šokiral; Neca se je lotila besedil v srbohrvaščini, pri plošči pa je znova sodelovala z Andrejem Šifrerjem:
»Ja, tista plošča je, lahko rečem, res vrhunec. Je imenitno narejena v vseh pogledih, je sestavljena glasbeno, tekstovno, tehnično, moram reči – snemali smo jo v Londonu. Predvsem je bil pa izziv zame, ker sem pela v jeziku, ki ni moj …«
248 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.
1. del pogovora z legendarno slovensko pevko
V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.
Marjetka Falk, na krajše Neca Falk, je na oder stopila konec šestdesetih let, v času, ko se je zlata doba slovenske popevke počasi začela poslavljati:
»Globoko spoštovanje do kolegic, ki so bile takrat v prvih vrstah. Mnogo smo se naučili od njih, seveda, bilo je bolj prijateljsko vzdušje, bili so festivali, tam smo se družili. Nikoli ni bilo nekih takšnih pogledov, da je starejša ali pa mlajša generacija. Ni bilo teh razlik.«
V sedemdesetih letih je izšel njen prvenec Danes (1977), na katerem so skladbe z besedili Andreja Brvarja, Elze Budau, Dušana Velkaverha, Branka Šömna, njene sestre Lučke Falk; glasbo in aranžmaje so napisali Jani Golob, Bojan Adamič in Dečo Žgur, ki je album tudi produciral.
»Moram predvsem poudariti, da sem vedno iskala besedila, tekste, ki so bili ustvarjeni od pesnikov – od Andreja Brvarja naprej, da ne omenim Kajetana Koviča. Skratka, izhodišče mi je bila beseda, tako da sem vedno našla nekoga, ki je na ta način gledal na poezijo, recimo Jani Golob. Tu smo se krasno našli.«
»Tukaj je res izhodišče bilo besedilo, cel kup imenitnih pesnikov … Taka prehodna plošča se mi zdi, da je bila, iz tiste velike zasedbe v eno manjšo. Tako da lahko rečem, da se je tudi tu že nakazovalo, da bom delala z manjšimi zasedbami.«
V naslednjih letih sta se tako vzporedno tkali dve njeni ustvarjalni niti: tista bolj kantavtorska, ki jo je spletla v sodelovanju z Andrejem Šifrerjem (album Vsi ljudje hitijo, 1978), ter tista z uglasbitvami poezije Kajetana Koviča; začela se je z albumom Zlata ladja (1978), pri katerem je sodelovala s kitaristom Jerkom Novakom, čez leta pa sta ustvarila legendarno ploščo Maček Muri in Muca Maca (1984):
»Eno druženje je bilo, kjer smo gostovali na Švedskem. In se je dogodilo eno jutro, ko smo se peljali skozi snežno pokrajino, mrzlo, minus 15 najmanj, 29. november je bil. In nekdo je gledal slikanico, ne vem, kdo – Mačka Murija. Potem je pa padla ideja, kaj pa če bi tudi Mačka Murija uglasbili. In je bila ena dilema takrat za Jerka [Novaka], ker je služil vojaški rok in je imel eno možnost: da naredi klasični koncert ali pa da posnamemo Mačka Murija. In na vso srečo se je potem odločil seveda za mačka.«
»Seveda se ni vedelo, da bo to šlo v eno tako širjavo oziroma da nas bo spremljalo leta in leta – seveda z največjim veseljem, kar se mene tiče. Prihajajo pač prvi otroci, ki so to slišali, s svojimi otroki. Ali pa prihajajo samo odrasli otroci … Vse skupaj se mi zdi, da je taka srečna kombinacija poezije, glasbe in mojega vokala.«
Pozneje se je Neca lotila tudi uglasbitev Kovičevih pesmi za odrasle, zbranih na albumu Življenja krog (2000):
»Kar se tiče [plošče] Življenja krog, kjer so pesmi Kajetana Koviča, sem pa imela hudo tremo, ker to so le kapitalna dela Kajetana Koviča. In mi jih je z veseljem prepustil, da naredim z njimi, kakor mislim, da je prav. In sem se potrudila, mislim, da so nastale fine stvari, bolj komorno resne, z vsebino, ki je mnogo bolj angažirana … In on je bil zadovoljen s to ploščo, nič ni komentiral, en tak dobrodušen mačkon je bil, v lepem spominu ga imam …«
Vzporedno s pesmimi o Mačku Muriju so nastajale tudi pesmi za odrasle, ki so se v začetku osemdesetih let prevesile v rock. Album Najjači ostaju (1980) je zaradi odmika iz nežnejših popevkarskih melodij marsikoga presenetil ali celo šokiral; Neca se je lotila besedil v srbohrvaščini, pri plošči pa je znova sodelovala z Andrejem Šifrerjem:
»Ja, tista plošča je, lahko rečem, res vrhunec. Je imenitno narejena v vseh pogledih, je sestavljena glasbeno, tekstovno, tehnično, moram reči – snemali smo jo v Londonu. Predvsem je bil pa izziv zame, ker sem pela v jeziku, ki ni moj …«
Skupina Tantadruj s svojim šestim albumom "Vihar" nadaljuje z uglasbljanjem klasikov slovenske poezije. Na sprehod med pesmimi z nove plošče nas bo pospremil vodja skupine Boštjan Soklič.
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja mlada kantavtorica Manca Berlec s svojim prvencem »Gola«. Ljubezenske pesmi na njem bi lahko označili za nekakšno sodobno žensko trubadursko liriko, ki jo Manca podaja na preprost in neposreden način.
Z nami se pogovarja novomeški kantavtor Jernej Zoran, ki na svoji 5. plošči "Stik" združuje moči s pevko Nino Radkovič. "Stik" prinaša predvsem pesmi z ljubezensko vsebino, ki se izmenjujejo z instrumentalnimi skladbami, vse pa prežema Jernejev optimistični pogled na svet.
Skupina Hamlet Express, ki jo vodi kantavtor Andraž Polič, ustvarja že skoraj dvajset let, pred kratkim pa je izdala svoj peti album "Opium Blue". Z Andražem se v Pesmi v žepu pogovarjamo o idejah, ki stojijo za pesmimi, pa tudi o njegovih pogledih na ustvarjanje, kulturo in družbo.
Bobnar in pevec Tulio Furlanič bo v Pesmi v žepu spregovoril o svoji glasbeni poti, ki ga je vodila od skupine Kameleoni v šestdesetih letih prek Faraonov, Yesterday in končno do samostojne kariere. Vmes ga je za dolga leta odneslo v tujino, pa se je spet vrnil in vedno znova našel načine za približevanje ljudem skozi glasbo. Zdaj ga čaka nova prelomnica, sedemdeseti rojstni dan, ob tem pa še vedno ustvarja in pripravlja pesmi za nov samostojni album.
S prvencem "Cloudless" se kantavtor Jakob Kobal loteva razkrivanja lastnega dojemanja sveta skozi glasbo. Namesto aktivnega zoperstavljanja zahtevam sodobne družbe se raje odmakne in prepušča toku, kar mu ponuja možnost za neobremenjeno opazovanje in glasbenobesedilno slikanje vtisov iz narave.
V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.
V Pesmi v žepu ostajamo pri kantavtorski glasbi in šansonu ter poslušamo izbor pesmi slovenskih ustvarjalcev. Tokrat se sprašujemo, na kakšne načine je mogoče skozi pesmi pogledati na svet.
Tomaž Štular se pod imenom Bordo podaja na samostojno kantavtorsko pot in si na albumu "Medzvezdje" zastavlja večna vprašanja o vlogi in mestu človeka med ljudmi.
Svoje pesmi v žepu tokrat prinaša kantavtor Andrej Šifrer. Spregovorili bomo o njegovih zadnjih dveh ploščah: "40 let norosti" in "40 let - Moj žulj".
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.
Zasedba Brencl banda se navdihuje pri tradiciji različnih narodov, ki jo na svoj način pregnete, napiše na novo in postavi na sodobni oder. Ta etno-kantavtorski glasbenobesedilni spoj se tako udejanja tudi v njihovi tretji studijski plošči »Korenine svetlobe«, ki nam jo predstavlja eden od ustanovnih članov skupine Andrej Boštjančič Ruda.
V Pesmi v žepu tudi tokrat ostajamo pri slovenskih kantavtorjih in poslušamo pesmi s treh starejših albumov: hrvaško-slovenskega kantavtorskega sodelovanja "Sjedoci - Priče" (1989) Arsena Dedića in Zorana Predina, prvenca ene ključnih slovenskih kantavtoric Ksenije Jus "Link der Wasser" (1998) in prvenca "Manj je več" (2009) ljutomerskega etno-rock glasbenika Sama Budne.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.
Neveljaven email naslov