Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neca Falk: "Moje izhodišče je pripoved"

17.09.2020

V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.

1. del pogovora z legendarno slovensko pevko

V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.

 

Marjetka Falk, na krajše Neca Falk, je na oder stopila konec šestdesetih let, v času, ko se je zlata doba slovenske popevke počasi začela poslavljati:

»Globoko spoštovanje do kolegic, ki so bile takrat v prvih vrstah. Mnogo smo se naučili od njih, seveda, bilo je bolj prijateljsko vzdušje, bili so festivali, tam smo se družili. Nikoli ni bilo nekih takšnih pogledov, da je starejša ali pa mlajša generacija. Ni bilo teh razlik.«

V sedemdesetih letih je izšel njen prvenec Danes (1977), na katerem so skladbe z besedili Andreja Brvarja, Elze Budau, Dušana Velkaverha, Branka Šömna, njene sestre Lučke Falk; glasbo in aranžmaje so napisali Jani Golob, Bojan Adamič in Dečo Žgur, ki je album tudi produciral.

»Moram predvsem poudariti, da sem vedno iskala besedila, tekste, ki so bili ustvarjeni od pesnikov – od Andreja Brvarja naprej, da ne omenim Kajetana Koviča. Skratka, izhodišče mi je bila beseda, tako da sem vedno našla nekoga, ki je na ta način gledal na poezijo, recimo Jani Golob. Tu smo se krasno našli.«

 

»Tukaj je res izhodišče bilo besedilo, cel kup imenitnih pesnikov … Taka prehodna plošča se mi zdi, da je bila, iz tiste velike zasedbe v eno manjšo. Tako da lahko rečem, da se je tudi tu že nakazovalo, da bom delala z manjšimi zasedbami.«

V naslednjih letih sta se tako vzporedno tkali dve njeni ustvarjalni niti: tista bolj kantavtorska, ki jo je spletla v sodelovanju z Andrejem Šifrerjem (album Vsi ljudje hitijo, 1978), ter tista z uglasbitvami poezije Kajetana Koviča; začela se je z albumom Zlata ladja (1978), pri katerem je sodelovala s kitaristom Jerkom Novakom, čez leta pa sta ustvarila legendarno ploščo Maček Muri in Muca Maca (1984):

»Eno druženje je bilo, kjer smo gostovali na Švedskem. In se je dogodilo eno jutro, ko smo se peljali skozi snežno pokrajino, mrzlo, minus 15 najmanj, 29. november je bil. In nekdo je gledal slikanico, ne vem, kdo – Mačka Murija. Potem je pa padla ideja, kaj pa če bi tudi Mačka Murija uglasbili. In je bila ena dilema takrat za Jerka [Novaka], ker je služil vojaški rok in je imel eno možnost: da naredi klasični koncert ali pa da posnamemo Mačka Murija. In na vso srečo se je potem odločil seveda za mačka.«

 

»Seveda se ni vedelo, da bo to šlo v eno tako širjavo oziroma da nas bo spremljalo leta in leta – seveda z največjim veseljem, kar se mene tiče. Prihajajo pač prvi otroci, ki so to slišali, s svojimi otroki. Ali pa prihajajo samo odrasli otroci … Vse skupaj se mi zdi, da je taka srečna kombinacija poezije, glasbe in mojega vokala.«

Pozneje se je Neca lotila tudi uglasbitev Kovičevih pesmi za odrasle, zbranih na albumu Življenja krog (2000):

»Kar se tiče [plošče] Življenja krog, kjer so pesmi Kajetana Koviča, sem pa imela hudo tremo, ker to so le kapitalna dela Kajetana Koviča. In mi jih je z veseljem prepustil, da naredim z njimi, kakor mislim, da je prav. In sem se potrudila, mislim, da so nastale fine stvari, bolj komorno resne, z vsebino, ki je mnogo bolj angažirana … In on je bil zadovoljen s to ploščo, nič ni komentiral, en tak dobrodušen mačkon je bil, v lepem spominu ga imam …«

Vzporedno s pesmimi o Mačku Muriju so nastajale tudi pesmi za odrasle, ki so se v začetku osemdesetih let prevesile v rock. Album Najjači ostaju (1980) je zaradi odmika iz nežnejših popevkarskih melodij marsikoga presenetil ali celo šokiral; Neca se je lotila besedil v srbohrvaščini, pri plošči pa je znova sodelovala z Andrejem Šifrerjem:

»Ja, tista plošča je, lahko rečem, res vrhunec. Je imenitno narejena v vseh pogledih, je sestavljena glasbeno, tekstovno, tehnično, moram reči – snemali smo jo v Londonu. Predvsem je bil pa izziv zame, ker sem pela v jeziku, ki ni moj …«


Pesem v žepu

248 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Neca Falk: "Moje izhodišče je pripoved"

17.09.2020

V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.

1. del pogovora z legendarno slovensko pevko

V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.

 

Marjetka Falk, na krajše Neca Falk, je na oder stopila konec šestdesetih let, v času, ko se je zlata doba slovenske popevke počasi začela poslavljati:

»Globoko spoštovanje do kolegic, ki so bile takrat v prvih vrstah. Mnogo smo se naučili od njih, seveda, bilo je bolj prijateljsko vzdušje, bili so festivali, tam smo se družili. Nikoli ni bilo nekih takšnih pogledov, da je starejša ali pa mlajša generacija. Ni bilo teh razlik.«

V sedemdesetih letih je izšel njen prvenec Danes (1977), na katerem so skladbe z besedili Andreja Brvarja, Elze Budau, Dušana Velkaverha, Branka Šömna, njene sestre Lučke Falk; glasbo in aranžmaje so napisali Jani Golob, Bojan Adamič in Dečo Žgur, ki je album tudi produciral.

»Moram predvsem poudariti, da sem vedno iskala besedila, tekste, ki so bili ustvarjeni od pesnikov – od Andreja Brvarja naprej, da ne omenim Kajetana Koviča. Skratka, izhodišče mi je bila beseda, tako da sem vedno našla nekoga, ki je na ta način gledal na poezijo, recimo Jani Golob. Tu smo se krasno našli.«

 

»Tukaj je res izhodišče bilo besedilo, cel kup imenitnih pesnikov … Taka prehodna plošča se mi zdi, da je bila, iz tiste velike zasedbe v eno manjšo. Tako da lahko rečem, da se je tudi tu že nakazovalo, da bom delala z manjšimi zasedbami.«

V naslednjih letih sta se tako vzporedno tkali dve njeni ustvarjalni niti: tista bolj kantavtorska, ki jo je spletla v sodelovanju z Andrejem Šifrerjem (album Vsi ljudje hitijo, 1978), ter tista z uglasbitvami poezije Kajetana Koviča; začela se je z albumom Zlata ladja (1978), pri katerem je sodelovala s kitaristom Jerkom Novakom, čez leta pa sta ustvarila legendarno ploščo Maček Muri in Muca Maca (1984):

»Eno druženje je bilo, kjer smo gostovali na Švedskem. In se je dogodilo eno jutro, ko smo se peljali skozi snežno pokrajino, mrzlo, minus 15 najmanj, 29. november je bil. In nekdo je gledal slikanico, ne vem, kdo – Mačka Murija. Potem je pa padla ideja, kaj pa če bi tudi Mačka Murija uglasbili. In je bila ena dilema takrat za Jerka [Novaka], ker je služil vojaški rok in je imel eno možnost: da naredi klasični koncert ali pa da posnamemo Mačka Murija. In na vso srečo se je potem odločil seveda za mačka.«

 

»Seveda se ni vedelo, da bo to šlo v eno tako širjavo oziroma da nas bo spremljalo leta in leta – seveda z največjim veseljem, kar se mene tiče. Prihajajo pač prvi otroci, ki so to slišali, s svojimi otroki. Ali pa prihajajo samo odrasli otroci … Vse skupaj se mi zdi, da je taka srečna kombinacija poezije, glasbe in mojega vokala.«

Pozneje se je Neca lotila tudi uglasbitev Kovičevih pesmi za odrasle, zbranih na albumu Življenja krog (2000):

»Kar se tiče [plošče] Življenja krog, kjer so pesmi Kajetana Koviča, sem pa imela hudo tremo, ker to so le kapitalna dela Kajetana Koviča. In mi jih je z veseljem prepustil, da naredim z njimi, kakor mislim, da je prav. In sem se potrudila, mislim, da so nastale fine stvari, bolj komorno resne, z vsebino, ki je mnogo bolj angažirana … In on je bil zadovoljen s to ploščo, nič ni komentiral, en tak dobrodušen mačkon je bil, v lepem spominu ga imam …«

Vzporedno s pesmimi o Mačku Muriju so nastajale tudi pesmi za odrasle, ki so se v začetku osemdesetih let prevesile v rock. Album Najjači ostaju (1980) je zaradi odmika iz nežnejših popevkarskih melodij marsikoga presenetil ali celo šokiral; Neca se je lotila besedil v srbohrvaščini, pri plošči pa je znova sodelovala z Andrejem Šifrerjem:

»Ja, tista plošča je, lahko rečem, res vrhunec. Je imenitno narejena v vseh pogledih, je sestavljena glasbeno, tekstovno, tehnično, moram reči – snemali smo jo v Londonu. Predvsem je bil pa izziv zame, ker sem pela v jeziku, ki ni moj …«


27.02.2020

Manouche: Kavalir

V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.


06.02.2020

Vita Mavrič: Nokturno žlahtnih duš

Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke Vite Mavrič. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi Arsena Dedića, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem. Minimalistični preplet šansona in jazza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.


30.01.2020

MENT 2020: šesta edicija slovenskega predstavitvenega glasbenega festivala

Letošnji festival MENT bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih, mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev, Andražem Kajzerjem.


23.01.2020

Orfej iz pekla: pesmi iz koncentracijskih taborišč v izvedbi Janija Kovačiča

»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.


16.01.2020

Mef: Ma ne že spet

V Pesmi v žepu se nam bo pridružil Drago Mislej Mef s ploščo »Ma ne že spet«. Avtor brez števila pesmi za mnoge slovenske glasbenike se dobro znajde tudi kot kantavtor, čeprav samega sebe vidi predvsem kot rokerja, ob vsem tem pa mu je najpomembneje, da njegove pesmi pripovedujejo zgodbe.


05.12.2019

Vlado Kreslin: Kaj naj ti prinesem, draga

Vlado Kreslin s svojim novim albumom »Kaj naj ti prinesem, draga« dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.


28.11.2019

Samuel Lucas: Sebe dajem

Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album "Sebe dajem" bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.


21.11.2019

Nika Solce: Ko duše pokličem: uglasbena poezija Alme Karlin

Pisateljica in pesnica Alma Karlin je svojo pot okrog sveta pričela točno pred stotimi leti. Njeno potovanje ni bilo le fizična, ampak tudi duhovna, mistična izkušnja, ki se je na novi plošči Nike Solce zdaj prelila v glasbo. Album »Ko duše pokličem« prinaša prevode Alminih pesmi, sodelujoči glasbeniki pa vsak na svoj način odpeljejo v Almine skrite svetove.


14.11.2019

Ditka: Ne bodi, kar nisi

V Pesmi v žepu bo zazvenela uglasbena poezija Ferija Lainščka. Že sedem let jo uglasblja kantavtorica Ditka, ki nam bo predstavila novo ploščo »Ne bodi, kar nisi«, že tretjo z Lainščkovo poezijo. Pri ustvarjanju glasbe za ploščo je sledila svojemu glasu, ki še posebno lepo zazveni v nežnih, melanholičnih baladah, uravnotežila pa jih je z nekaj živahnejšimi, igrivimi pop skladbami, po kakršnih jo poslušalci dobro poznajo že od prej.


17.10.2019

Za na pot: peta oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V zadnji oddaji se ustavimo ob nekaterih Pengovovih koncertnih posnetkih in pripoved o njem pripeljemo do konca.


10.10.2019

Kantilene ranjenega sveta: četrta oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat so z nami Bogdana Herman, Borut Činč, Lado Jakša in Milan Dekleva. Pogovarjamo se o albumih »Rimska cesta« in »Biti tu«, ob poslušanju pesmi pa odkrivamo njihovo družbenokritično komponento.


03.10.2019

Pripoved trubadurja: tretja oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak in Aco Razbornik, pogovarjali pa se bomo o Pengovovem drugem albumu »Pripovedi« in poslušali, kako v njegovih pesmih odzvanja zgodovina.


26.09.2019

Zeleno, ki te ljubim, zeleno: druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami trije od njih – Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak, ki nam bodo svojo skozi svojo pripoved približali Pengovovo ljubezen do narave in načine, kako se zrcali v njegovi poetiki.


19.09.2019

Med glasbo in njeno tišino: Prva oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova pričenjamo s ciklom glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkrivajo njegovi prijatelji in soustvarjalci: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V prvi od petih oddaj se posvetimo snemanju legendarnega prvenca »Odpotovanja« (1973) ter skozi besede sogovornikov razkrivamo Pengovov tenkočutni odnos do glasbe in zvoka.


12.09.2019

Indigo: Nikrmana

Nikrmana, starodavna sila, v katero so verjeli staroverci, naj bi prežemala vse, kar nas obdaja. K tej sili se s svojim drugim albumom obrača tudi zasedba Indigo, v kateri ustvarjajo Anja Pavlin, Peter Penko, Maj Valerij in Anže Čuček. O novem albumu "Nikrmana" nam bosta spregovorila Anja in Peter.


05.09.2019

Pesem v žepu: Manono

V Pesmi v žepu je z nami Petra Rakić, pevka in vodja berlinske funk-rock zasedbe Manono. Spregovorila bo o nastajanju prvenca "Liquid Society" ter o tematikah, ki jih posreduje skozi svoje pesmi.


29.08.2019

Pesem v žepu: 17. Kantfest, drugič

17. kantavtorski festival Kantfest International 2019 je 16. avgusta na oder Kulturnega doma Ruše prinesel pisan nabor avtorskih pesmi domačih in nekaterih tujih ustvarjalcev. Glasbeno druženje je dodatno razgibalo tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Pesmi in komentarje nastopajočih poslušamo v dveh zaporednih oddajah; tokrat je na vrsti drugi del.


22.08.2019

17. Kantfest, prvi del

17. kantavtorski festival Kantfest International 2019 je 16. avgusta na oder Kulturnega doma Ruše prinesel pisan nabor avtorskih pesmi domačih in nekaterih tujih ustvarjalcev. Glasbeno druženje je dodatno razgibalo tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Pesmi in komentarje nastopajočih bomo poslušali v dveh zaporednih oddajah; tokrat je na vrsti prvi del.


15.08.2019

Sedemnajst let kantavtorskega festivala Kantfest

Pred 17. mednarodnim festivalom Kantfest International 2019 poslušamo izbor pesmi s preteklih izdaj festivala, ki je v svoji zgodovini gostil številna domača in tudi nekatera tuja kantavtorska imena. O kantavtorstvu spregovorita organizator festivala Peter Andrej in lanska dobitnica zlate kante Sandra Erpe.


27.06.2019

Edenon: Oko v črti

Mihael Lajlar je pesnik, kantavtor, roker - vse troje pa združuje pod imenom Edenon. Poslušamo novo ploščo Oko v črti, na kateri se temačna vsebina preliva v različne glasbene odtenke, ki jih poleg vokalista in akustičnega kitarista Mihaela ustvarjajo še Urban Krč (bobni), Rok Lajlar (električna kitara) in Jurij Repar (baskitara).


Stran 10 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov