Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nami je prvi teden drugačnega življenja. Poteka po scenariju, ki se ga ne bi sramovali niti največji avtorji znanstvene fantastike. Legendarni Miki Muster je leta 1971 objavil strip z naslovom Skok v prihodnost. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo v leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske. Oziroma upajo, da jih bodo lahko. Načeloma bi morali v času koronavirusa vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Poleg tega ima nova vladna ekipa v izrednih razmerah tudi težave s komunikacijo. Do določene mere je to razumljivo in vredno tolerance, a zdrsi niso samo organizacijske in situacijske narave. V novih razmerah so na veliki preizkušnji vsi odnosi, od tistih zasebnih do najširših družbenih. A življenje teče naprej. Tudi s svojimi človeški usodami. Poslovil se je legendarni slovenski igralec Peter Musevski, eden največjih originalov slovenskega filma.
Avtor: Luka Hvalc
Načeloma bi morali vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Ker je v času koronavirusa marsikaj drugače ...
Za nami je prvi teden drugačnega življenja. Poteka po scenariju, ki se ga ne bi sramovali niti največji avtorji znanstvene fantastike. Legendarni Miki Muster je leta 1971 objavil strip z naslovom Skok v prihodnost. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo v leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske. Oziroma upajo, da jih bodo lahko.
Načeloma bi morali vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da v času koronavirusa nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Poleg tega ima nova vladna ekipa v izrednih razmerah tudi težave s komunikacijo. Do določene mere je to razumljivo in vredno tolerance, a zdrsi niso samo organizacijske in situacijske narave.
V novih razmerah so na veliki preizkušnji vsi odnosi, od tistih zasebnih do najširših družbenih. A življenje teče naprej. Tudi s svojimi človeški usodami. Poslovil se je legendarni slovenski igralec Peter Musevski, eden največjih originalov slovenskega filma.
918 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Za nami je prvi teden drugačnega življenja. Poteka po scenariju, ki se ga ne bi sramovali niti največji avtorji znanstvene fantastike. Legendarni Miki Muster je leta 1971 objavil strip z naslovom Skok v prihodnost. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo v leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske. Oziroma upajo, da jih bodo lahko. Načeloma bi morali v času koronavirusa vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Poleg tega ima nova vladna ekipa v izrednih razmerah tudi težave s komunikacijo. Do določene mere je to razumljivo in vredno tolerance, a zdrsi niso samo organizacijske in situacijske narave. V novih razmerah so na veliki preizkušnji vsi odnosi, od tistih zasebnih do najširših družbenih. A življenje teče naprej. Tudi s svojimi človeški usodami. Poslovil se je legendarni slovenski igralec Peter Musevski, eden največjih originalov slovenskega filma.
Avtor: Luka Hvalc
Načeloma bi morali vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Ker je v času koronavirusa marsikaj drugače ...
Za nami je prvi teden drugačnega življenja. Poteka po scenariju, ki se ga ne bi sramovali niti največji avtorji znanstvene fantastike. Legendarni Miki Muster je leta 1971 objavil strip z naslovom Skok v prihodnost. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo v leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske. Oziroma upajo, da jih bodo lahko.
Načeloma bi morali vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da v času koronavirusa nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Poleg tega ima nova vladna ekipa v izrednih razmerah tudi težave s komunikacijo. Do določene mere je to razumljivo in vredno tolerance, a zdrsi niso samo organizacijske in situacijske narave.
V novih razmerah so na veliki preizkušnji vsi odnosi, od tistih zasebnih do najširših družbenih. A življenje teče naprej. Tudi s svojimi človeški usodami. Poslovil se je legendarni slovenski igralec Peter Musevski, eden največjih originalov slovenskega filma.
Poročila KPK-a ni več, zato pa ostaja še bolj poveden tonski posnetek zaslišanja. Ostaja tudi minister Klemenčič, ki ga k odstopu povsem brez zadržkov nenadoma poziva obsojenec. Odhaja pa visokošolska ministrica. Odnesel jo je nadgrajeni Supervizor, ki z razkritjem “zaslužkarjev” po eni strani odpira lov na čarovnice, po drugi dokazuje, da denar preprosto je. Istospolni so izbojevali prvo zmago, a se Cerkev in tako imenovana civilna družba spet kažeta v znani “strpni” luči.
Grčija je Evropsko unijo, kljub drugačnim napovedim in gromoglasnim sloganom, vnovič zaprosila za podaljšanje programa finančne pomoči. Tudi v Sloveniji se je ta teden marsikaj vrtelo okoli denarja.
Umetnost blefa, kultura praznosti, portret nikogar, pesem o ničemer. Dokler bomo nasedali na finte prazne retorike, ne bo prostora za kulturo, ne bo prostora za kritično misel, ne bo prostora za nič drugega, kot za instant nacionalni ponos, ki se lepi na športne uspehe.
Te dni se prestrašeno oziramo v nebo. Zaloge zdravil, vode in hrane so na suhem in pričakovanju snegmagedona upamo, da ne bomo kje staknili gipe ali v kateri od slovenskih gostiln hujše zastrupitve, kajti bolnišnice so že zdaj prenapolnjene, zdravniki in medicinsko osebje pa preobremenjeno.
Teden je zaznamovalo zaslišanje novinarja TV Slovenija Erika Valenčiča zaradi domnevne izdaje državne skrivnosti. Napadu se je pridružil še Janez Janša, ki je ameriško CIO in izraelsko zunanje ministrstvo nesramno opozoril, naj bodo pozorni na potencialnega terorista.
Slovenska javnost se je znova razdelila. Črta ločnica med nasprotniki in zagovorniki prodaje državnih deležev v nekdanjih paradnih podjetjih, ki jim je v letih krize in slabega gospodarjenja večinoma že močno obledela stara slava, je ostra in brezkompromisna.
Niso redka mnenja, da ljudje ne spremljajo več medijev, ker v njih ne najdejo pozitivnih novic. Ker naj bi si mediji prizadevali poudarjati vse negativno. “Slabe novice se bolje prodajajo.” Andrej Stopar je zato načrtoval vsaj pozitiven začetek leta. Pa se je izšlo tako, kot je nekoč dejal ruski premier Viktor Černomirdin: “Hoteli smo najbolje, posrečilo pa se je kot zmeraj.”
Angel: “Luč vidim na koncu tunela!” Demon: “To je vlak, ki drvi proti nam!” Alfi: “Jaz sem, z baterijo, prišel sem vam zapet Silvestrski poljub!” Realista nismo vprašali, ker je že zdavnaj zbežal iz temačnega tunela.
Vseskozi iščemo princa na belem konju. Vanj se hipoma zacopramo, ker predstavlja nekaj novega, neznanega, svežega. Ko pa – vsakič znova uvidimo, da je v resnici pod vsem bliščem krvav pod kožo, da dela napake in da ni superman – začnemo udrihati po njem – kot po vseh prej. Preveč smo evforični in potem hitro tudi razočarani. Preveč črno-beli za svet, ki je pobarvan v neskončnih odtenkih sive.
Ugotovitve protikurupcijske komisije glede zapravljanja v Slabi banki, zakulisje pri izvolitvi predsednika OKS, ime leta na Val-u 202 in še veliko več.
Živimo v takšnih časih, da so tudi vladne poteze in gospodarska rast povezane s tremi dobrimi možmi. Če tako reče mož, ki skrbi za državno denarnico, bo že držalo. Prvi od treh dobrih mož prihaja danes.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Pravila in okvire moralnega delovanja smo si že zdavnaj postavili, zato jim moramo zaradi naše lastne dolžnosti tudi slediti. A s svobodo v omejenem prostoru nastane težava, saj se razum pogosto počuti utesnjeno in zato uhaja izven meja.
Petkova centrifuga tokrat o novi politični kulturi...no vsaj predvolilni. Zaenkrat se zdi, da je vse isto, razen nekaj številk. Še vedno pa poslušno plešemo po taktu Bruslja. Ki ga vodi Juncker, ja to je tisti, ki je v domačem Luksemburgu leta negoval oziroma dopuščal sporno davčno prakso. V centrifugi pa tudi o poplavi
Šele dobro smo se poslovili od enega največjih praznikov – dneva mrtvih – se je pri strganju iz prazne finančne malhe zavrtela dobro znana zgodba. Za vse so krivi krvosesi iz javnega sektorja. In vlada, ki se še ni povsem ogrela, pravi minister Boris Koprivnikar, bo malce rezala. Kdor ne dela, naj ne je. Za vsak primer pa bodo manj jedli tudi tisti, ki delajo. Ker menda ničesar ne ustvarijo. Da pa ne bi bilo vse tako črno, smo dobili tudi lestvico najbogatejših, ki dokazuje, da vsem v dolini Šenflorjanski le ne gre slabo. Ustvarjalnim, zlasti na IT področju, so zvezde naklonjene. Ampak zakaj vrane, se sprašujete? Ker bodo o pogrebu zakrakale vsakomur. Enkrat. Prvič in zadnjič. Do takrat pa bi bilo dobro, če bi iskali srečo. Kot pravi pesem ukrajinskega dueta Kuku Šanel, je sreča tam, kjer je ne pričakujemo. In menda je topla na otip …
Čakajoč na beli dim iz dimnika stavbe Evropskega parlamenta, ki je oznanil ustoličenje Junkerja in njegove komisarske ekipe, smo bolj kot navijali za Violeto Bulc upali, da se ne bo ponovila blamaža z Alenko Bratušek. Med čakanjem na odločitev o komisiji pa je za obilico materiala za ožemanje v Centrifugi spet poskrbela vodna ujma, ki je prizadela velik del Slovenije. Da o rebalansu proračuna niti ne govorimo.
Slovenija potrebuje sposobne ljudi, ne glede na politično barvo, ki bodo končno lahko potegnili naš voz iz blata.
Neveljaven email naslov