Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doc. dr. Iztok Kramberger o slovenskem nanosatelitu Trisat, njegovem nasledniku in o tem, kam te lahko ponese vztrajno iskanje povsem novih rešitev.
Trisat prinaša marsikaj novega na področju nanosatelitov. Nastal je na podlagi slovenskega znanja in v le nekaj kilogramov težko škatlo je spravljenih nekaj povsem novih pristopov in tehnoloških rešitev.
»Naš cilj je bil: izdelajmo satelit, izdelajmo platformo, integrirajmo naše znanje in izkušnje in zaženimo še industrijo, ki bo potem vračala na fakulteto, da tako vzpostavimo ekosistem, ki bo vreden preživetja,« razlaga samo na videz preprost recept za uspešno zgodbo doc. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za digitalne in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Področje mikro in nanosatelitov se trenutno naglo razvija. Manjši kot je satelit, ceneje ga je spraviti v orbito. Trisat je tako prišel ob pravem času, v njem pa se skriva kar nekaj adutov. Ključni je seveda njegov zelo majhen in odporen procesor, ki mu omogoča, da bo kos tudi zahtevnejšim nalogam. Posebnost je tudi njegova hiperspektralna kamera, ki lahko zazna zelo specifičnen pas infrardečega spektra, ki ga sicer kamere, ki so zdaj v vesolju, ne zaznajo. Z njo se odpirajo povsem nove možnosti uporabe.
»Naredili smo prve simulacije za oljne madeže in jih super zazna. Ugotovili smo, da lahko zazna vulkanski prah, po nekaterih raziskavah bomo lahko razlikovali med listnatim in iglastim gozdom. V tem področju se na Zemlji odvijajo biološki procesi, povezani z dušikom. Pravzaprav polnega potenciala kamere sploh ne znam napovedati,« pravi Kramberger.
Za polet je pripravljen tudi njegov naslednik Trisat-R, ki ga bodo poslali mnogo globlje v vesolje, na oddaljenost 6000 km od Zemlje (Trisat kroži na približno 530km), kjer je sevanje močnejše. A tudi to je le odskočna deska za načrte, ki že segajo k Luni in Marsu.
Vabljeni k poslušanju.
905 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Doc. dr. Iztok Kramberger o slovenskem nanosatelitu Trisat, njegovem nasledniku in o tem, kam te lahko ponese vztrajno iskanje povsem novih rešitev.
Trisat prinaša marsikaj novega na področju nanosatelitov. Nastal je na podlagi slovenskega znanja in v le nekaj kilogramov težko škatlo je spravljenih nekaj povsem novih pristopov in tehnoloških rešitev.
»Naš cilj je bil: izdelajmo satelit, izdelajmo platformo, integrirajmo naše znanje in izkušnje in zaženimo še industrijo, ki bo potem vračala na fakulteto, da tako vzpostavimo ekosistem, ki bo vreden preživetja,« razlaga samo na videz preprost recept za uspešno zgodbo doc. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za digitalne in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Področje mikro in nanosatelitov se trenutno naglo razvija. Manjši kot je satelit, ceneje ga je spraviti v orbito. Trisat je tako prišel ob pravem času, v njem pa se skriva kar nekaj adutov. Ključni je seveda njegov zelo majhen in odporen procesor, ki mu omogoča, da bo kos tudi zahtevnejšim nalogam. Posebnost je tudi njegova hiperspektralna kamera, ki lahko zazna zelo specifičnen pas infrardečega spektra, ki ga sicer kamere, ki so zdaj v vesolju, ne zaznajo. Z njo se odpirajo povsem nove možnosti uporabe.
»Naredili smo prve simulacije za oljne madeže in jih super zazna. Ugotovili smo, da lahko zazna vulkanski prah, po nekaterih raziskavah bomo lahko razlikovali med listnatim in iglastim gozdom. V tem področju se na Zemlji odvijajo biološki procesi, povezani z dušikom. Pravzaprav polnega potenciala kamere sploh ne znam napovedati,« pravi Kramberger.
Za polet je pripravljen tudi njegov naslednik Trisat-R, ki ga bodo poslali mnogo globlje v vesolje, na oddaljenost 6000 km od Zemlje (Trisat kroži na približno 530km), kjer je sevanje močnejše. A tudi to je le odskočna deska za načrte, ki že segajo k Luni in Marsu.
Vabljeni k poslušanju.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili biologa Dominika Vodnika, predstojnika katedre za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti. Ukvarja se s fiziologijo rastlin, posebej preučuje fiziološki stres, kar je pomembno zlasti z vidika nastopajočih klimatskih sprememb in vse pogostejših suš. Prav tako se je ukvarjal s problematiko tal v povezavi z onesnaženostjo s težkimi kovinami. Biologa Dominika Vodnika je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorico Tadejo Zupančič s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Posveča se razmerjem med fizičnim in virtualnim prostorom, rdeča nit njenih raziskav je vse bolj tematika predstavitvenih tehnik in informatike v arhitekturi. Je prodekanica za znanstvenoraziskovalno področje na Fakulteti in je članica vrste mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj. Z arhitektko Tadejo Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorico Beti Žerovc z oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se s slovensko likovno umetnostjo 19. in 20. stoletja, njeno področje pa je preučevanje umetnostnih sistemov ter razvoj in nastajanje umetnosti. Posebno se poglablja v tematiko in vlogo kuratorja v sodobnem času. Profesorica Žerovc je sicer tudi avtorica odmevne knjige o slovenskih impresionistih. Z njo se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili arheologa Dragana Božiča. V središču njegovega delovanja je mlajša železna doba pri nas in v srednji Evropi, pozornost posveča še zakladnim najdbam, arhivskim arheološkim virom in problematiki kronologije v arheologiji. Ob arheologiji je dejaven tudi pri proučevanju drugih vidikov naše preteklosti. Z raziskovalcem Draganom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost profesor Igor Planinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja zlasti z mehaniko, teorijo konstrukcij in s požarnim inženirstvom. S svojo skupino je med drugim požarnovarnostno saniral predor pri Šentvidu pri Ljubljani. Razvil je računalniška programa za preučevanje trdnosti in vedenje kompozitnih konstrukcij.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost farmacevt Slavko Pečar, upokojeni redni profesor s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pečar je deloval na področju farmacevtske kemije, med drugim je proučeval zapleteno delovanje radikalov in antioksidantov v organizmu. Zaslužen je za razvoj farmacevtske kemije pri nas in tudi za razvoj Fakultete za farmacijo. S profesorjem Slavkom Pečarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost doktor Marko Nagode, profesor na Katedri za strojne elemente in razvojna vrednotenja Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem obremenitvenih stanj materialov in načrtovanjem preizkušanj na tem področju. Na Fakulteti vodi Laboratorij za strojne elemente, skupaj s sodelavci veliko sodeluje s slovensko in zahodnoevropsko industrijo. S strojnikom Markom Nagodetom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja profesorica Mojca Ramšak z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Raziskovalno in tudi v knjižnih delih se je doslej lotevala zelo različnih področij, med drugim razumevanja časti, dobrega imena in dostojanstva, pisala je o raziskavah življenjskih zgodb v etnologiji ter proučevala družbeno-kulturno podobo raka dojk v Sloveniji.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili fizika doktorja Krištofa Oštirja, predstojnika Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Oštir se ukvarja z aplikacijo optičnih, radarskih in drugih posnetkov zemeljskega površja na številnih področjih, od geografskih informacijskih sistemov, do spremljanja in napovedovanja naravnih nesreč ter v arheologiji. V mednarodnih okvirih sodeluje pri načrtovanju malih satelitov za snemanje zemeljske površine. S fizikom Krištofom Oštirjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov