Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O obetih, ukrepih in našem občutku za vreme z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik.
Dan pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb smo v Podobe znanja povabili agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik z Agencije za okolje.
Leto 2021 se vse pogosteje omenja kot prelomno pri naslavljanju podnebnih sprememb. Z aktualnimi ukrepi lovimo tako rekoč zadnji vlak, saj učinke segrevanja planeta v obliki spremenjenih vremenskih vzorcev in pogostejših vremenskih ekstremov že kar redno občutimo na praktično vseh koncih sveta. A včasih nas lahko naš občutek za to, kakšno naj bi bilo vreme, tudi zavede. In obilne padavine ne zagotavljajo, da se bomo izognili suši.
»Leta 2020 smo imeli že zgodaj spomladi zelo lepo, sušno, toplo vreme, poleti pa je suša zajela večji del severne in srednje Evrope. Podobno je bilo v letih 2018 in 2019. Kaže se, da neka mokrota, ki jo dobimo denimo pozimi, ni garancija, da ne bomo imeli težav s sušo,« je poudarila dr. Andreja Sušnik.
Razvoj suše je mogoče danes mnogo natančneje spremljati s pomočjo satelitskih podatkov. V okviru transnacionalnega programa Podonavje so razvili digitalno orodje Pregledovalnik suše, ki omogoča, da vse države v regiji spremljajo razvoj suše skoraj v realnem času.
»Kdo bo rekel, zakaj je treba spremljati sušo, saj vemo, kdaj suša prihaja. Mislim, da temu ni tako. Suša v podzemnih vodah je skrita očem. Tudi kaka suha struga v poletnem času marsikoga ne prizadene zelo.«
V Sloveniji se radi pohvalimo, da imamo veliko pestrost tipov tal. A ekstremni vremenski dogodki: poplave, suše, močna erozija, žledenje v gozdu, hudourniške poplave in drugi dogodki slabo vplivajo na tudi strukturo tal. Če k temu prištejemo škodljive človekove dejavnosti, predvsem intenzivno zazidavanje in onesnaževanje, se sposobnost zemlje, da opravlja svojo ekosistemsko vlogo, da zadržuje vodo, seveda občutno manjša.
904 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
O obetih, ukrepih in našem občutku za vreme z agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik.
Dan pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb smo v Podobe znanja povabili agrometeorologinjo dr. Andrejo Sušnik z Agencije za okolje.
Leto 2021 se vse pogosteje omenja kot prelomno pri naslavljanju podnebnih sprememb. Z aktualnimi ukrepi lovimo tako rekoč zadnji vlak, saj učinke segrevanja planeta v obliki spremenjenih vremenskih vzorcev in pogostejših vremenskih ekstremov že kar redno občutimo na praktično vseh koncih sveta. A včasih nas lahko naš občutek za to, kakšno naj bi bilo vreme, tudi zavede. In obilne padavine ne zagotavljajo, da se bomo izognili suši.
»Leta 2020 smo imeli že zgodaj spomladi zelo lepo, sušno, toplo vreme, poleti pa je suša zajela večji del severne in srednje Evrope. Podobno je bilo v letih 2018 in 2019. Kaže se, da neka mokrota, ki jo dobimo denimo pozimi, ni garancija, da ne bomo imeli težav s sušo,« je poudarila dr. Andreja Sušnik.
Razvoj suše je mogoče danes mnogo natančneje spremljati s pomočjo satelitskih podatkov. V okviru transnacionalnega programa Podonavje so razvili digitalno orodje Pregledovalnik suše, ki omogoča, da vse države v regiji spremljajo razvoj suše skoraj v realnem času.
»Kdo bo rekel, zakaj je treba spremljati sušo, saj vemo, kdaj suša prihaja. Mislim, da temu ni tako. Suša v podzemnih vodah je skrita očem. Tudi kaka suha struga v poletnem času marsikoga ne prizadene zelo.«
V Sloveniji se radi pohvalimo, da imamo veliko pestrost tipov tal. A ekstremni vremenski dogodki: poplave, suše, močna erozija, žledenje v gozdu, hudourniške poplave in drugi dogodki slabo vplivajo na tudi strukturo tal. Če k temu prištejemo škodljive človekove dejavnosti, predvsem intenzivno zazidavanje in onesnaževanje, se sposobnost zemlje, da opravlja svojo ekosistemsko vlogo, da zadržuje vodo, seveda občutno manjša.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorico Tadejo Zupančič s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Posveča se razmerjem med fizičnim in virtualnim prostorom, rdeča nit njenih raziskav je vse bolj tematika predstavitvenih tehnik in informatike v arhitekturi. Je prodekanica za znanstvenoraziskovalno področje na Fakulteti in je članica vrste mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj. Z arhitektko Tadejo Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorico Beti Žerovc z oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se s slovensko likovno umetnostjo 19. in 20. stoletja, njeno področje pa je preučevanje umetnostnih sistemov ter razvoj in nastajanje umetnosti. Posebno se poglablja v tematiko in vlogo kuratorja v sodobnem času. Profesorica Žerovc je sicer tudi avtorica odmevne knjige o slovenskih impresionistih. Z njo se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili arheologa Dragana Božiča. V središču njegovega delovanja je mlajša železna doba pri nas in v srednji Evropi, pozornost posveča še zakladnim najdbam, arhivskim arheološkim virom in problematiki kronologije v arheologiji. Ob arheologiji je dejaven tudi pri proučevanju drugih vidikov naše preteklosti. Z raziskovalcem Draganom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost profesor Igor Planinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja zlasti z mehaniko, teorijo konstrukcij in s požarnim inženirstvom. S svojo skupino je med drugim požarnovarnostno saniral predor pri Šentvidu pri Ljubljani. Razvil je računalniška programa za preučevanje trdnosti in vedenje kompozitnih konstrukcij.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost farmacevt Slavko Pečar, upokojeni redni profesor s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pečar je deloval na področju farmacevtske kemije, med drugim je proučeval zapleteno delovanje radikalov in antioksidantov v organizmu. Zaslužen je za razvoj farmacevtske kemije pri nas in tudi za razvoj Fakultete za farmacijo. S profesorjem Slavkom Pečarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost doktor Marko Nagode, profesor na Katedri za strojne elemente in razvojna vrednotenja Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Ukvarja se s proučevanjem obremenitvenih stanj materialov in načrtovanjem preizkušanj na tem področju. Na Fakulteti vodi Laboratorij za strojne elemente, skupaj s sodelavci veliko sodeluje s slovensko in zahodnoevropsko industrijo. S strojnikom Markom Nagodetom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gostja profesorica Mojca Ramšak z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Raziskovalno in tudi v knjižnih delih se je doslej lotevala zelo različnih področij, med drugim razumevanja časti, dobrega imena in dostojanstva, pisala je o raziskavah življenjskih zgodb v etnologiji ter proučevala družbeno-kulturno podobo raka dojk v Sloveniji.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili fizika doktorja Krištofa Oštirja, predstojnika Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Oštir se ukvarja z aplikacijo optičnih, radarskih in drugih posnetkov zemeljskega površja na številnih področjih, od geografskih informacijskih sistemov, do spremljanja in napovedovanja naravnih nesreč ter v arheologiji. V mednarodnih okvirih sodeluje pri načrtovanju malih satelitov za snemanje zemeljske površine. S fizikom Krištofom Oštirjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov