Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem?
Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?
Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.
"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu
Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?
"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."
Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?
"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.
"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem?
Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?
Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.
"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu
Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?
"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."
Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?
"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.
"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu
Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.
Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.
V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi.
Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.
Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.
Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.
V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.
Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.
Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.
Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?
Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.
John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?
Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.
Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj?
Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.
V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.
Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali na domu. Zato, da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, zato da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Kakšne so prednosti in pasti dela na domu? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?
Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?
Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?
Neveljaven email naslov