Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem?
Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?
Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.
"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu
Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?
"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."
Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?
"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.
"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem?
Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?
Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.
"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu
Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?
"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."
Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?
"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.
"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu
Kako uresničimo svoje želje in dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju svoje kariere? Kdo nam lahko pri tem pomaga?
Pa vas sploh lahko? Nadzor nad zaposlenimi z video nadzorom je v veliki večini primerov neupravičen
Podjetja morajo v register vpisati vse posameznike, ki imajo več kot 25-odstotne deleže v podjetju, a v praksi ni vedno tako
Delodajalci bi morali vlagati v razvoj svojih kadrov in uvajati ukrepe s katerimi bodo lahko zadržali mlajše in starejše delavce
Tudi za leto 2018 finančniki svetujejo, da se držimo strategije, ki velja že desetletja: to je razpršitev premoženja
Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.
Nashville, mesto glasbe in prestolnica countrya, želi postati najbolj podjetnicam in zagonskim podjetjem prijazno mesto v ZDA
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta se pred tremi leti preselili v nove prostore. Ta evropski projekt je vzorčni prikaz naložbe, ki poraja odlične vsebine.
Mobilna denarnica mBills stremi k temu, da bi celotno vsebino klasične denarnice popolnoma prenesla v eno mobilno rešitev
Osrednje sporočilo globalnega podjetniškega vrha se bolj kot okoli računalnikov in pametnih naprav vrti okoli podjetnic
Jeramie McPeek o tem, kako strateško omrežiti navijače, športnike in sponzorje
Ena od možnosti kako priti do novih podjetniških znanj in inovativnih poslovnih zamisli, je program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim, brezposelnim, zaposlenim in drugim omogoča do pol letno izmenjavo in usposabljanje v eni od držav EU.
Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo
Sari Heinilä direktorica v agenciji McCann v Helsinkih stroko nagovarja, naj kompleksnost spremeni v enostavnost, medtem ko gradi kulturo v ustvarjalni organizaciji in vodi ustvarjalne ljudi.
Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.
Kanadčan Joël Gagnon je svojo zasebno zbirko namiznih družabnih iger preselil v gostinski lokal. Ugotovil je, da se ljudje ob igranju zabavajo, tam zadržijo dlje časa in več tudi zapravijo. Pravi, da so najbolj priljubljene še vedno družinske oziroma igre za več igralcev, denimo Catan, Risk, Scrabble in Monopoly. "Ena od namiznih družabnih iger, ki bo zaznamovala naslednja leta, pa je Code Names. Zelo priljubljena vohunska igra s Češke."
Chelsea Rustrum deli vse! Od oblačil do avtomobila in stanovanja. Čeprav lastnik njenega stanovanja v San Franciscu nad tem ni navdušen. Tako Chelsea na svoji koži spoznava, da so predpisi povezani z ekonomijo delitve lahko zelo nedorečeni ali omejujoči. Deli tudi svoje znanje, saj sodeluje z zagonskimi podjetji in korporacijami. Med njenimi najbolj znanimi strankami je platforma Couchsurfing.
Gospodarska rast v letošnjem letu je najvišja v zadnjih 10 letih, po ocenah UMAR-ja naj bi dosegla 4,4 odstotke. Optimistični so izvozniki, potrošniki, optimistično se delijo javna sredstva. Izjemna ni samo Slovenija, optimizem deli tudi regija. Tudi o tem, kje so se v tej rasti zataknile slovenske plače, v pogovoru z Bojanom Ivancem, vodjo analitske službe pri Gospodarski Zbornici Slovenije.
Konec maja prihodnje leto začne veljati nova Splošna uredba o varstvu podatkov (DPR), ki določa nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Čeprav se zdi časa dovolj, ga za prilagoditev poslovanja podjetij že počasi zmanjkuje. Nekaj nasvetov, ki zadevajo varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostega pretoka takih podatkov, so zato pripravili tudi v Uradu Informacijske pooblaščenke. O njih je spregovorila Alenka Jerše.
Neveljaven email naslov