Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem?
Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?
Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.
"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu
Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?
"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."
Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?
"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.
"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Tretji del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem vodenja notranjega podjetništva. Zakaj je potrebno, da velike organizacije in multinacionalna podjetja v svojo strukturo vpeljejo načine dela, ki so bolj domači zagodnskim podjetjem?
Vpogled v nove načine dela in odprto inoviranje bo ponudila Mateja Panjan iz podjetja Danfoss. To je uspešno dansko družinsko podjetje, ki globalno zaposluje več kot 28.000 ljudi. So vodilni svetovni dobavitelj izdelkov za energetsko učinkovite rešitve daljinskega ogrevanja in hlajenja ter klimatizacijo zgradb. Še posebej ponosni so na svojo vključujočo kulturo in t. i. hackathone, dogodke, kjer zaposleni iz različnih oddelkov v določenem času rešujejo poseben izziv ali nalogo.
Zakaj se multinacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem?
Mateja Panjan iz podjetja Danfoss deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta.
"Skupaj razmišljamo, kako bi lahko spreminjali organizacijo, jo bolj povezali in zaposlene bolj vključevali. Predvsem se želimo ukvarjati z odprtim inoviranjem, povezanostjo zaposlenih. Ustvarili smo kar nekaj zanimivih praks, kot je recimo interni heckathone, izmenjava talentov med podjetji in vzajemno mentorstvo. To so vsi novi načini dela, ki povezujejo organizacijo in nas delajo malo bolj odprte." – Mateja Panjan o novih praksah v Danfossu
Metoda, ki jo vključujejo vsi novi načini dela, se imenuje igrifikacija. Kaj pomeni in zakaj je ena najuspešnejših in najpogostejših metod dela?
"Mislim, da se dotakne nečesa bazično človeškega. Velik del nas se rad še vedno uči izkustveno, da cel krog učenja začneš z izkušnjo. Potem iz te izkušnje nekako poskušaš posplošiti to, kar si se naučil." – dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Za uspešno vodenje notranjega podjetništva je pomembna komunikacija med zaposlenim in vodjo, pove Mateja Panjan. "Vodstvo je vedno odprto za nove ideje in nas podpira pri tem. Danfossova kultura je dansko podjetje in tu je zraven tudi malo danskega momenta; Danci so tisti, ki radi vključujejo in imajo ‘flat’ organizacijo, kjer ni tako močne hierarhije."
Kaj pa je sploh heckathone, ki v Danfossu zagotavlja dobre prakse?
"To je neke vrste preverjanje, hiter eksperiment, da pri kupcu zunaj preveriš, kaj deluje in kaj ne," razloži dr. Miha Škerlavaj.
"Za razvoj novega izdelka smo potrebovali dve leti, zdaj pa se bolj pilotno ukvarjamo s tem, da kakor hitro naredimo prototip, ga pokažemo kupcu in čim prej dobimo povratno informacijo o izdelkih." – Mateja Panjan o novem pristopu, ki se je razvil iz njihovega eksperimentiranja na heckathonu
O usposabljanju in zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, kako poteka zaposlitvena rehabilitacija, predstavitev podjetja, v katerem ima več kot polovica zaposlenih takšne osebne okoliščine, da jim prilagodijo delo in delovna mesta, opozorili bomo tudi na razpis ministrstva za delo, s katerim želijo olajšati in izboljšati prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Sogovorniki pravijo, da še nismo vključujoča družba, a smo na pravi poti!
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
Neveljaven email naslov