Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.
Barbara Kastelec, akademska likovna umetnica, v mikrokozmosu zemeljske prsti, spremlja življenje sluzavcev, nato pa jih skozi povečevalno steklo poveča in jih prenese v svoj slikarski svet
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo. S kakšnim namenom so v središču njene razstave ravno sluzavci?
"Sluzavci se nahajajo na dnu prehranjevalne verige, vse pojejo. Njihova vloga je zelo pomembna za nas, saj so čistilci. Nahajajo se na propadajočih rastlinah. Znanstveniki so jih začeli preučevati v medicini, pri preučevanju raka."
Svoje nevidne sopotnike, enocelične mikroorganizme uprizarja kot zametke novega življenja, izhajajoč iz biološkega, fiziološkega, ekološkega, antropološkega, filozofskega in likovnega proučevanja, nato pa z njimi uprizarja fantastične prizore. S sporočili svoje umetnosti želi opozarjati na vplive prehrane, genske in podnebne spremembe, ki se dogajajo. Pravi, da "ko enkrat zmanjka hrane, je zmanjka za vse."
"Pri sluzavcih sem se opirala na njihovo barvo in obliko. So precej fotogenični, v resnici sem jih zelo povečala, glede na to, da so moje slike velike 170 centimetrov, v resnici pa sluzavci merijo le 2 milimetra. V resnici so zelo lepi organizmi, ki se bleščijo. Pri nas se plazmodium ali rumeni sluzavec najde v gozdu, lahko tudi na kakšnem vrtu. Sluzavci so res nevidni sopotniki, ki jih mi sploh ne opazimo, ampak so tukaj. Pomagajo nam tvoriti lepši svet, vprašanje, če bi bili brez njih še na svetu."
Začetki slikarstva Barbare Kastelec, kot pravi sama, niso billi tako ozaveščeni. "Hrana je bila bolj kot nek fetiš, osebno doživljanje. Šele zadnja leta se tej problematiki v smislu naše prihodnosti bolj posvečam." Barbara Kastelec pri svojem ustvarjanju pogosto sodeluje z znanstveniki, vse njene slike so podnaslovljene s pravimi latinskimi imeni.
735 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.
Barbara Kastelec, akademska likovna umetnica, v mikrokozmosu zemeljske prsti, spremlja življenje sluzavcev, nato pa jih skozi povečevalno steklo poveča in jih prenese v svoj slikarski svet
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo. S kakšnim namenom so v središču njene razstave ravno sluzavci?
"Sluzavci se nahajajo na dnu prehranjevalne verige, vse pojejo. Njihova vloga je zelo pomembna za nas, saj so čistilci. Nahajajo se na propadajočih rastlinah. Znanstveniki so jih začeli preučevati v medicini, pri preučevanju raka."
Svoje nevidne sopotnike, enocelične mikroorganizme uprizarja kot zametke novega življenja, izhajajoč iz biološkega, fiziološkega, ekološkega, antropološkega, filozofskega in likovnega proučevanja, nato pa z njimi uprizarja fantastične prizore. S sporočili svoje umetnosti želi opozarjati na vplive prehrane, genske in podnebne spremembe, ki se dogajajo. Pravi, da "ko enkrat zmanjka hrane, je zmanjka za vse."
"Pri sluzavcih sem se opirala na njihovo barvo in obliko. So precej fotogenični, v resnici sem jih zelo povečala, glede na to, da so moje slike velike 170 centimetrov, v resnici pa sluzavci merijo le 2 milimetra. V resnici so zelo lepi organizmi, ki se bleščijo. Pri nas se plazmodium ali rumeni sluzavec najde v gozdu, lahko tudi na kakšnem vrtu. Sluzavci so res nevidni sopotniki, ki jih mi sploh ne opazimo, ampak so tukaj. Pomagajo nam tvoriti lepši svet, vprašanje, če bi bili brez njih še na svetu."
Začetki slikarstva Barbare Kastelec, kot pravi sama, niso billi tako ozaveščeni. "Hrana je bila bolj kot nek fetiš, osebno doživljanje. Šele zadnja leta se tej problematiki v smislu naše prihodnosti bolj posvečam." Barbara Kastelec pri svojem ustvarjanju pogosto sodeluje z znanstveniki, vse njene slike so podnaslovljene s pravimi latinskimi imeni.
Gost Nine Zagoričnik je bil režiser in pisatelj Nejc Gazvoda. V pogovoru sta se sprehajala med gledališem in filmom.
Sinja Ožbolt, koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja na področju sodobnega plesa kot samostojne umetniške zvrsti.
Igralka Maruša Majer, skladatelj Tomaž Svete ter arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva
Polona Juh, gledališka in filmska igralka, trenutno v vlogi Ane Petrovne, v Čehovi drami Ivanov, na velikem odru SNG Drama, v novem TV igrano-dokumentarnem filmu 'Ivan in Karla' pa je odigrala vlogo kiparke Karle, dolgoletne prijateljice dramatika in pisatelja Ivana Mraka.
Tina Konec, mlada vizualna umetnica, ki te dni razstavlja kar v dveh slovenskih galerijah
Nova odrska priredba Jere Ivan je nastala po dveh knjižnih predlogah: avtobiografski knjigi “Spomini vrtnice”, Exupéryjeve žene Consuelo in knjigi Mali princ.
Majda Širca, avtorica televizijskega dokumentarnega filma Devet krogov, ki je nastal po nedokončani televizijski nanizanki « Vodnik po Ljubljani ".
Nina Šorak, dramaturginja, režiserka in filozofinja, avtorica uprizoritve Ljudje, ameriškega dramatika Stephena Karama
Tokratni gost oddaje Proti Etru je bil Amir Muratović, režiser in scenarist dokumentarno igranega filma Cankar, ki se te dni premierno prikazuje v Art kino mreži Slovenijie.
V goste je k Nini Zagoričnik tokrat prišel arhitekt in urbanist Tomaž Vuga, avtor knjige Projekt Nova Gorica
Miran Zupanič je profesor filmske režije na AGRFT-ju in avtor dokumentarnega filma o Vladu Kreslinu »Poj mi pesem«. Glasbeni del oddaje bo zaznamovala mala plošča ameriškega raperja Black Thoughta, poleg tega pa še sveži projekt britanskega klaviaturista Kaidija Tathama z naslovom In My Life ter prvenec britanskega kolektiva Snazzback, ki združuje razne nove muzike.
Roddy Doyle je eden najbolj branih in gledanih sodobnih irskih pisateljev, njegovi romani so ponavadi predelani v svetovne znane filme.
Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske sodobne fotografije. Njegov življenski opus je razstavljen do meseca januarja v Moderni galeriji.
Maša Pelko, mlada gledališka režiserka, svoj debu bo doživela na Malem odru SNG Drama z avtorskim projektom “O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni”, po motivih kratke proze ameriškega pesnika in pisca kratke proze Raymonda Carverja.
Zmago Novak, direktor Zavoda BIG, letošnji prejemnik priznanja ‘častni član’ Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), zbornica ga podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in uveljavitvi stroke. Je prvi častni član te zbornice, ki ni ne arhitekt, ne krajinski arhitekt in ne prostorski načrtovalec. 16.oktobra se začne Mesec oblikovanja, ki ga je ustanovil leta 2003.
Janez Pipan, gledališki režiser, avtor priredbe znamenite Balzacove komedije Mercadet ali Poslovni človek, ki je doživela premiero na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov