Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostji večera sta Petra Černe Oven in Cvetka Požar, ki sta v muzeju MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit', prvo pregledno razstavo enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Po njem se imenujejo tudi najvišje nagrade za oblikovanje.
Gostji Petra Černe Oven in Cvetka Požar sta v muzeju MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit'
Gostji večera sta Petra Černe Oven in Cvetka Požar, ki sta v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit', prvo pregledno razstavo enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Po njem se imenujejo tudi najvišje nagrade za oblikovanje.
Aktivno delo glede realizacije razstave se je začelo pred enim letom. Gre za skupinski projekt, muzeja MAO, Fundacije Brumen in Društva Pekinpah. Zaradi raznolikega gradiva je bila priprava še toliko bolj zahtevna. Brumen je bil najbolj aktiven na področju založništva, predvsem umetniške monografije. Izhajal je namreč iz umetniškega okolja, saj je na akademiji študiral kiparstvo.
"Izjemno pomembno je, da na njegovo delovanje pogledati celostno. Na razstavi prikažemo tudi, kaj se mu je dogajalo v otroštvu. Njegova družina je bila leta 1941 internirana v Srbijo, grozote druge svetovne vojne pa so ga zelo zaznamovale. Kasneje je to gotovo vplivalo na njegovo profesionalno delo v smislu zavračanja vsega nemškega." - Cvetka Požar, umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO
Jože Brumen je sodil med vodilne slovenske grafične oblikovalce, veliko večjo prepoznavnost pa bi zaradi lastne revolucionarnosti moral požeti tudi v tujini.
"Slovenske kulture ne znamo dovolj dobro predstaviti v tujini. Vedno, ko hodim predavati po tujih šolah, poskušam govoriti tudi o 20. stoletju v Sloveniji in Jugoslaviji. Na tem območju se je zelo hitro razvil modernizem, česar pa tujina seveda ne ve. Skoraj bi si upala trditi, da se je modernizem prej razvil v Jugoslaviji kot v Veliki Britaniji." - Petra Černe Oven, oblikovalka, profesorica, teoretičarka in avtorica
735 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gostji večera sta Petra Černe Oven in Cvetka Požar, ki sta v muzeju MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit', prvo pregledno razstavo enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Po njem se imenujejo tudi najvišje nagrade za oblikovanje.
Gostji Petra Černe Oven in Cvetka Požar sta v muzeju MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit'
Gostji večera sta Petra Černe Oven in Cvetka Požar, ki sta v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO pripravili razstavo 'Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit', prvo pregledno razstavo enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Po njem se imenujejo tudi najvišje nagrade za oblikovanje.
Aktivno delo glede realizacije razstave se je začelo pred enim letom. Gre za skupinski projekt, muzeja MAO, Fundacije Brumen in Društva Pekinpah. Zaradi raznolikega gradiva je bila priprava še toliko bolj zahtevna. Brumen je bil najbolj aktiven na področju založništva, predvsem umetniške monografije. Izhajal je namreč iz umetniškega okolja, saj je na akademiji študiral kiparstvo.
"Izjemno pomembno je, da na njegovo delovanje pogledati celostno. Na razstavi prikažemo tudi, kaj se mu je dogajalo v otroštvu. Njegova družina je bila leta 1941 internirana v Srbijo, grozote druge svetovne vojne pa so ga zelo zaznamovale. Kasneje je to gotovo vplivalo na njegovo profesionalno delo v smislu zavračanja vsega nemškega." - Cvetka Požar, umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO
Jože Brumen je sodil med vodilne slovenske grafične oblikovalce, veliko večjo prepoznavnost pa bi zaradi lastne revolucionarnosti moral požeti tudi v tujini.
"Slovenske kulture ne znamo dovolj dobro predstaviti v tujini. Vedno, ko hodim predavati po tujih šolah, poskušam govoriti tudi o 20. stoletju v Sloveniji in Jugoslaviji. Na tem območju se je zelo hitro razvil modernizem, česar pa tujina seveda ne ve. Skoraj bi si upala trditi, da se je modernizem prej razvil v Jugoslaviji kot v Veliki Britaniji." - Petra Černe Oven, oblikovalka, profesorica, teoretičarka in avtorica
“Pri vseh novejših državah je bila fotografija eden od zelo pomembnih orodij snovanja identitete države. To posledično tudi pomeni, da so cene avtorjev iz določenih držav popolnoma drugačne od cen avtorjev v drugih državah in to umetnikov istega ranga… najdražja je ameriška fotografija, sledi ji ruska, nato nemška, kar pove, kakšno vlogo ima pri fotografiji ekonomski položaj države.” Uroš Abram je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladih fotografov, avtor zelo samosvojih fotografskih razstav, ki nas nenehno preseneča s svojimi idejami, tudi s svojo fotografsko tehniko, vse od leta 2013 pa mu kot fotoreporteju sledimo tudi v reviji Mladina.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Neveljaven email naslov