Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Včasih kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model”

21.02.2019

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...

Podjetje Menina – eno največjih evropskih podjetjih za proizvodnjo krst, žar in druge pogrebne opreme

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:

“Takrat se je že januarja, februarja začela priprava na smrt, čeprav to ni bilo javno objavljeno. V našem podjetju smo morali ponoči izdelati krsto iz hrasta v naravni barvi, opremljeno z lesenimi ročaji in specialnim vložkom, ki je čakal na pričakovano smrt.”

V podjetju so izdelali tudi krste za številne druge znane ljudi, med drugim je v njej ležal pred kratkim umrli hrvaški pevec Oliver Dragojević. Večino krst sicer izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, saj je v Sloveniji od 80 do 90 odstotkov pokopov žarnih. Podjetje, ki je začelo delovati leta 1952 kot zadruga lokalnih mizarjev, je danes eno največjih v Evropi. Na dan izdelajo približno 360 kosov krst, izdelujejo pa tudi žare, a v manjši meri.

Proizvodnja krst je v veliki meri avtomatizirana. Če so nekoč za izdelavo krste potrebovali mesec in pol, je danes narejena v od dveh do treh tednih. Kljub robotom v proizvodnji so za izdelavo krst seveda potrebni tudi ljudje. Delavci podjetja Menina pa se spopadajo s takšnimi opazkami, opisuje sindikalni zaupnik in delavec v proizvodnji Peter Potočnik.

“Res delamo specifičen izdelek, ki je ljudem nenavaden. Začetek je morda nekoliko neprijeten, neugoden, ampak ko se navadiš, je pa to tako kot običajna pohištvena industrija in ni nikakršnih težav. Vedno nanese na kakšno šalo, kako je s tem. Mogoče kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model. Ampak ne, običajno tega ne počnemo.”

Dodajmo pa še zgodbo, ki je v radijskem prenosu niste slišali. Tako razlaga Jože Homar: “Imeli smo kupca iz Moldavije, ki se ni mogel odločiti, ali bi kupil krste ali ne. Na koncu je domov odšel, ne da bi sklenili kupčijo. Nato pa se je zgodilo, da je v Moldaviji umrl človek, ki so ga na vsak način hoteli pokopati v naši krsti. Ta kupec se je nato takoj pripeljal nazaj v Slovenijo, krsto naložil kar na streho v prtljažnik in jo peljal čez pol Evrope.”


Prvi na obisku

406 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

“Včasih kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model”

21.02.2019

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:...

Podjetje Menina – eno največjih evropskih podjetjih za proizvodnjo krst, žar in druge pogrebne opreme

V Sloveniji vsak dan umre od 50 do 60 ljudi. S smrtjo in pogrebom so povezani številni stari običaji, del priprav na pokop je tudi izbor krste ali žare. Te so v Sloveniji zadnja leta veliko pogostejše, opažajo v podjetju Menina, v katerem proizvajajo predvsem lesene krste. Izdelali so tudi tisto, v kateri je pokopan Josip Broz – Tito. Zanjo so dobili posebna navodila, izdelava pa je potekala v popolni tajnosti, razlaga direktor podjetja Jože Homar:

“Takrat se je že januarja, februarja začela priprava na smrt, čeprav to ni bilo javno objavljeno. V našem podjetju smo morali ponoči izdelati krsto iz hrasta v naravni barvi, opremljeno z lesenimi ročaji in specialnim vložkom, ki je čakal na pričakovano smrt.”

V podjetju so izdelali tudi krste za številne druge znane ljudi, med drugim je v njej ležal pred kratkim umrli hrvaški pevec Oliver Dragojević. Večino krst sicer izvozijo v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, saj je v Sloveniji od 80 do 90 odstotkov pokopov žarnih. Podjetje, ki je začelo delovati leta 1952 kot zadruga lokalnih mizarjev, je danes eno največjih v Evropi. Na dan izdelajo približno 360 kosov krst, izdelujejo pa tudi žare, a v manjši meri.

Proizvodnja krst je v veliki meri avtomatizirana. Če so nekoč za izdelavo krste potrebovali mesec in pol, je danes narejena v od dveh do treh tednih. Kljub robotom v proizvodnji so za izdelavo krst seveda potrebni tudi ljudje. Delavci podjetja Menina pa se spopadajo s takšnimi opazkami, opisuje sindikalni zaupnik in delavec v proizvodnji Peter Potočnik.

“Res delamo specifičen izdelek, ki je ljudem nenavaden. Začetek je morda nekoliko neprijeten, neugoden, ampak ko se navadiš, je pa to tako kot običajna pohištvena industrija in ni nikakršnih težav. Vedno nanese na kakšno šalo, kako je s tem. Mogoče kdo vpraša, ali kdaj preizkusimo kakšen model. Ampak ne, običajno tega ne počnemo.”

Dodajmo pa še zgodbo, ki je v radijskem prenosu niste slišali. Tako razlaga Jože Homar: “Imeli smo kupca iz Moldavije, ki se ni mogel odločiti, ali bi kupil krste ali ne. Na koncu je domov odšel, ne da bi sklenili kupčijo. Nato pa se je zgodilo, da je v Moldaviji umrl človek, ki so ga na vsak način hoteli pokopati v naši krsti. Ta kupec se je nato takoj pripeljal nazaj v Slovenijo, krsto naložil kar na streho v prtljažnik in jo peljal čez pol Evrope.”


07.09.2017

100 let Cvetja v jeseni

Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.


31.08.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


24.08.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


17.08.2017

Ribolov na Soči in soška postrv

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


10.08.2017

Mednarodna mladinska izmenjava “Skupaj zmoremo!”

V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.


03.08.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.07.2017

Študentska delovna brigada v občini Kranjska Gora

Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!


20.07.2017

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana

Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.


13.07.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


06.07.2017

Letovanje otrok na Debelem rtiču

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


29.06.2017

Arheološko najdišče Novo mesto

Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!


22.06.2017

Konec pouka - vzdušje na Osnovni šoli Antona Ukmarja Koper tik pred začetkom počitnic

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


15.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.06.2017

Praznik češenj v Goriških Brdih

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


01.06.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


25.05.2017

Sirarske poti po Posočju

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.05.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.05.2017

Prvi na obisku

Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.


04.05.2017

Polžja farma

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.04.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


Stran 18 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov