Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.
Na obisku na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani
Slovenija je država, v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Pri nas je tako v povprečju okrog 60.000 udarov med oblaki in Zemljo na leto. To kažejo podatki sistema za detekcijo strel Scalar, ki deluje že več kot 20 let in temelji na senzorjih, ki »prisluškujejo« elektromagnetnemu valovanju v ozračju. Ta deluje pod okriljem Elektroinštituta Milan Vidmar s sedežem v Ljubljani.
“Nič nenavadnega ni v tem, če strela večkrat udari na isto mesto.”
Povprečje v Sloveniji je, kot je povedal Goran Milev, tri udare strel na km² na leto. Najbolj izpostavljeno področje je Severna Primorska, kjer se začenjajo Alpe. Te s koničastimi geometrijskimi oblikami pripomorejo k hitrejšemu udaru strele. Gre za kompleksen pojav, znotraj katerega je lahko več – tudi do dvanajst – povratnih udarov.
“Strela z jasnega se pojavi zelo redko, ampak se pojavi. Takrat začne ta iz zgornjega dela oblaka, ki se nahaja približno na 16 km nadmorske višine, potovati vodoravno in se proti Zemlji obrne šele 10 – 15 km stran. Tam lahko v tistem trenutku sije sonce in čivkajo ptički.”
Del omenjenega inštituta, ki je sicer vodilna slovenska inženirska in znanstvenoraziskovalna organizacija na področju elektroenergetike, je med drugim tudi Oddelek za visoke napetosti in elektrarne. Tam preverjajo ustreznosti zaščite pred direktnimi udari strel v energetiki in industriji. Tako v laboratoriju in tudi mobilnem laboratoriju izvajajo poskuse na visokonapetostnih kablih in transformatorjih ter celo na trupih letal.
406 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.
Na obisku na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani
Slovenija je država, v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Pri nas je tako v povprečju okrog 60.000 udarov med oblaki in Zemljo na leto. To kažejo podatki sistema za detekcijo strel Scalar, ki deluje že več kot 20 let in temelji na senzorjih, ki »prisluškujejo« elektromagnetnemu valovanju v ozračju. Ta deluje pod okriljem Elektroinštituta Milan Vidmar s sedežem v Ljubljani.
“Nič nenavadnega ni v tem, če strela večkrat udari na isto mesto.”
Povprečje v Sloveniji je, kot je povedal Goran Milev, tri udare strel na km² na leto. Najbolj izpostavljeno področje je Severna Primorska, kjer se začenjajo Alpe. Te s koničastimi geometrijskimi oblikami pripomorejo k hitrejšemu udaru strele. Gre za kompleksen pojav, znotraj katerega je lahko več – tudi do dvanajst – povratnih udarov.
“Strela z jasnega se pojavi zelo redko, ampak se pojavi. Takrat začne ta iz zgornjega dela oblaka, ki se nahaja približno na 16 km nadmorske višine, potovati vodoravno in se proti Zemlji obrne šele 10 – 15 km stran. Tam lahko v tistem trenutku sije sonce in čivkajo ptički.”
Del omenjenega inštituta, ki je sicer vodilna slovenska inženirska in znanstvenoraziskovalna organizacija na področju elektroenergetike, je med drugim tudi Oddelek za visoke napetosti in elektrarne. Tam preverjajo ustreznosti zaščite pred direktnimi udari strel v energetiki in industriji. Tako v laboratoriju in tudi mobilnem laboratoriju izvajajo poskuse na visokonapetostnih kablih in transformatorjih ter celo na trupih letal.
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov
