Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To bomo izvedeli danes, na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od tam se bo oglašala ekipa oddaje Prvi na obisku Petra Medved in Peter Močnik.
Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev?
Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji – Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To smo izvedeli na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer smo spregovorili s sogovorniki.
Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je zahvala vsem prostovoljcem in hkrati povabilo vsem, da se pridružijo prostovoljskim aktivnostim, razloži Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Letos Veseli dan prostovoljstva zaradi epidemije poteka nekoliko drugače kot pretekla leta, pojasni:
“Na Veseli dan prostovoljstva smo se prostovoljci običajno zbrali v središču prestolnice in se predstavili širši javnosti, letos pa smo te zgodbe strnili v časopis, ki ga delimo mimoidočim.”
Nove razmere so v času koronavirusne krize terjale nove oblike prostovoljstva:
“Prostovoljci so priskočili na pomoč pri varstvu otrok, katerih starši niso imeli varstva, ker so delali v kritični infrastrukturi. Dovažali so pakete na dom, opravljali prevoze zaposlenih v domove za starejše. Mnogi ljudje so se znašli v težki finančni situaciji, zato smo program razdeljevanja viškov hrane razširili še na pet drugih krajev. “
Prostovoljstvo je socialni korektiv. Vedno pa se postavi vprašanje, kdaj je socialni korektiv tudi potuha državi. Ko prostovoljci opravljajo dela, za katera bi morala poskrbeti država. Primož Jamšek:
“Se strinjam. Prostovoljstvo bi morala biti dodana vrednost obstoječim servisom države. Ne pa, da skrbijo za to, da ljudje niso lačni in da lahko preživijo. Bi pa morala država prostovoljcem tudi prisluhniti. Da stvari, ki jih opazijo na terenu, sporočajo naprej in da država te predloge upošteva za rešitev situacije. Država in lokalne skupnosti imajo za to premalo posluha.”
Morda je nekoliko manj znano, da obstaja tudi etični kodeks, ki se ga morajo držati prostovoljci. Četudi bi pričakovali, da prostovoljci, ki največkrat gojijo zelo visoke etične standarde, takšnih kodeksov ne potrebujejo. Primož Jamšek pravi, da so ti kodeksi prostovoljcem vodilo, kako naj delujejo, ko ne vedo, kako v določenih situacijah ravnati:
“Od prostovoljcev se pričakuje enaka kakovost storitev kot od strani zaposlenih, ki so se za poklic usposabljali. Prostovoljske organizacije, kljub temu, da so zelo podhranjene, veliko vlagajo v usposabljanje prostovoljcev, da lahko delujejo čim bolj strokovno. Od prostovoljnega gasilca se denimo pričakuje, da bo gasil na isti način kot poklicni gasilec.”
V oddaji smo se pogovarjali tudi s prostovoljkami Leo, Biserko in Foško Veroniko, ki delujejo na različnih področjih prostovoljskega dela. Vabljeni k poslušanju!
406 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To bomo izvedeli danes, na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od tam se bo oglašala ekipa oddaje Prvi na obisku Petra Medved in Peter Močnik.
Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev?
Letos že 21. leto zapored praznujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Na Slovenski filantropiji – Združenju za promocijo prostovoljstva, si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Tako se v tem tednu zahvaljujejo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za njihovo udejstvovanje, hkrati pa vabijo posameznike, da spoznajo prostovoljske priložnosti, svoj čas pa namenijo tudi v dobro skupnosti. Kje je prostovoljstvo danes in ali ljudje prepoznajo delo prostovoljcev in kaj to delo pomeni njim samim? To smo izvedeli na Veseli dan prostovoljstva, ko prostovoljci v več kot 40 krajih delijo časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. Prostovoljci časopis delijo tudi mimoidočim na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer smo spregovorili s sogovorniki.
Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je zahvala vsem prostovoljcem in hkrati povabilo vsem, da se pridružijo prostovoljskim aktivnostim, razloži Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Letos Veseli dan prostovoljstva zaradi epidemije poteka nekoliko drugače kot pretekla leta, pojasni:
“Na Veseli dan prostovoljstva smo se prostovoljci običajno zbrali v središču prestolnice in se predstavili širši javnosti, letos pa smo te zgodbe strnili v časopis, ki ga delimo mimoidočim.”
Nove razmere so v času koronavirusne krize terjale nove oblike prostovoljstva:
“Prostovoljci so priskočili na pomoč pri varstvu otrok, katerih starši niso imeli varstva, ker so delali v kritični infrastrukturi. Dovažali so pakete na dom, opravljali prevoze zaposlenih v domove za starejše. Mnogi ljudje so se znašli v težki finančni situaciji, zato smo program razdeljevanja viškov hrane razširili še na pet drugih krajev. “
Prostovoljstvo je socialni korektiv. Vedno pa se postavi vprašanje, kdaj je socialni korektiv tudi potuha državi. Ko prostovoljci opravljajo dela, za katera bi morala poskrbeti država. Primož Jamšek:
“Se strinjam. Prostovoljstvo bi morala biti dodana vrednost obstoječim servisom države. Ne pa, da skrbijo za to, da ljudje niso lačni in da lahko preživijo. Bi pa morala država prostovoljcem tudi prisluhniti. Da stvari, ki jih opazijo na terenu, sporočajo naprej in da država te predloge upošteva za rešitev situacije. Država in lokalne skupnosti imajo za to premalo posluha.”
Morda je nekoliko manj znano, da obstaja tudi etični kodeks, ki se ga morajo držati prostovoljci. Četudi bi pričakovali, da prostovoljci, ki največkrat gojijo zelo visoke etične standarde, takšnih kodeksov ne potrebujejo. Primož Jamšek pravi, da so ti kodeksi prostovoljcem vodilo, kako naj delujejo, ko ne vedo, kako v določenih situacijah ravnati:
“Od prostovoljcev se pričakuje enaka kakovost storitev kot od strani zaposlenih, ki so se za poklic usposabljali. Prostovoljske organizacije, kljub temu, da so zelo podhranjene, veliko vlagajo v usposabljanje prostovoljcev, da lahko delujejo čim bolj strokovno. Od prostovoljnega gasilca se denimo pričakuje, da bo gasil na isti način kot poklicni gasilec.”
V oddaji smo se pogovarjali tudi s prostovoljkami Leo, Biserko in Foško Veroniko, ki delujejo na različnih področjih prostovoljskega dela. Vabljeni k poslušanju!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov