Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

štirinajstojunijske obletnice

14.06.2014

V bavarskem Markbreitu se je na današnji dan leta 1864 rodil nevrolog Alois Alzheimer. Na univerzi v Breslau, današnjem Wroclawu, se je raziskovalno posvetil anatomiji možganov in nevropatologiji. Leta 1906 je prvi opisal degenerativno bolezen možganov, danes znano kot Alzheimerjevo bolezen, za katero je značilna slabitev spomina in nekaterih spoznavnih funkcij. V Zagorju ob Savi se je na današnji dan leta 1914 rodil sodnik in politik Črtomir Kolenc. Po končanem študiju prava v Ljubljani se je pridružil Osvobodilni fronti. Fašisti so ga internirali v Gonars in Monigo pri Trevisu, zatem je bil partizan, v sodnem oddelku 9-ga korpusa. Po vojni je bil član gospodarske komisije mesta Trst, sodnik v Postojni in tajnik Istrskega Narodnoosvobodilnega odbora Koper. Kot izvedenec je deloval v jugoslovansko-italijanskem mešanem odboru za manjšinska vprašanja. Uredil je zbornik Osimski sporazumi. O seminarju za zamejske učitelje je leta 1974 povedal Velike delovne zmage, posebej še odprtja, je v povojnem obdobju socialistične obnove Jugoslavije s svojo prisotnostjo počastil tudi tovariš Tito. Na današnji dan leta 1959 so mu pripravili sprejem ob odprtju nove tovarne motornih koles Tomos. V arhivu hranimo posnetek slovesnosti, prisluhnimo Titovi zdravici Pavle Merku za svoj priimek piše, da je vezan na en sam kraj ali celo na eno samo samo hišo. Na robu Velikih Žabelj je bila prva hiša vasice najboljša izvidnica proti vzhodu, saj je omogočala prost pogled proti Ajdovščini in Vipavi. Tam so mérkali, kdaj se bodo pojavili Turki in o tem obveščali kriške frančiškane, ti pa so bíli plat zvona, da so se ljudje zatekli na varno. Mérkati je slovenska izposojenka nemškega glagola merken - opazovati. V Munchnu je na današnji dan leta 1594 umrl flamski skladatelj Orlando di Lasso. Glasbeno se je izobrazil v rodnem Monsu in od leta 1544 delal na dvoru Ferranteja Gonzage, od leta 1556 pa v Munchnu. S Palestrino sta bila najpomembnejša skladatelja 16. stoletja. Bil je mojster cerkvene glasbe. Znane so zbirke psalmov, nonetov in maš. Slovenski oktet nam bo zapel pesem Bonjour mon coeur


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

štirinajstojunijske obletnice

14.06.2014

V bavarskem Markbreitu se je na današnji dan leta 1864 rodil nevrolog Alois Alzheimer. Na univerzi v Breslau, današnjem Wroclawu, se je raziskovalno posvetil anatomiji možganov in nevropatologiji. Leta 1906 je prvi opisal degenerativno bolezen možganov, danes znano kot Alzheimerjevo bolezen, za katero je značilna slabitev spomina in nekaterih spoznavnih funkcij. V Zagorju ob Savi se je na današnji dan leta 1914 rodil sodnik in politik Črtomir Kolenc. Po končanem študiju prava v Ljubljani se je pridružil Osvobodilni fronti. Fašisti so ga internirali v Gonars in Monigo pri Trevisu, zatem je bil partizan, v sodnem oddelku 9-ga korpusa. Po vojni je bil član gospodarske komisije mesta Trst, sodnik v Postojni in tajnik Istrskega Narodnoosvobodilnega odbora Koper. Kot izvedenec je deloval v jugoslovansko-italijanskem mešanem odboru za manjšinska vprašanja. Uredil je zbornik Osimski sporazumi. O seminarju za zamejske učitelje je leta 1974 povedal Velike delovne zmage, posebej še odprtja, je v povojnem obdobju socialistične obnove Jugoslavije s svojo prisotnostjo počastil tudi tovariš Tito. Na današnji dan leta 1959 so mu pripravili sprejem ob odprtju nove tovarne motornih koles Tomos. V arhivu hranimo posnetek slovesnosti, prisluhnimo Titovi zdravici Pavle Merku za svoj priimek piše, da je vezan na en sam kraj ali celo na eno samo samo hišo. Na robu Velikih Žabelj je bila prva hiša vasice najboljša izvidnica proti vzhodu, saj je omogočala prost pogled proti Ajdovščini in Vipavi. Tam so mérkali, kdaj se bodo pojavili Turki in o tem obveščali kriške frančiškane, ti pa so bíli plat zvona, da so se ljudje zatekli na varno. Mérkati je slovenska izposojenka nemškega glagola merken - opazovati. V Munchnu je na današnji dan leta 1594 umrl flamski skladatelj Orlando di Lasso. Glasbeno se je izobrazil v rodnem Monsu in od leta 1544 delal na dvoru Ferranteja Gonzage, od leta 1556 pa v Munchnu. S Palestrino sta bila najpomembnejša skladatelja 16. stoletja. Bil je mojster cerkvene glasbe. Znane so zbirke psalmov, nonetov in maš. Slovenski oktet nam bo zapel pesem Bonjour mon coeur


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov