Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
2088 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
V šole se je vrnila tudi polovica dijakov prvih treh letnikov, drugi pa ostajajo ta teden pri šolanju na daljavo; prihodnji teden se bodo dijaki zamenjali. V torkovi Radijski tribuni smo zato preverili, kako je zaživel ta model C, kako so se šole prilagodile na nove ukrepe in kaj dijake zdaj čaka po skoraj 5-mesečnem šolanju od doma. In ker imajo profesorji ta teden ob rednem testiranju na covid tudi možnost za cepljenje proti tej bolezni, boste izvedeli tudi, kolikšno je med njimi zanimanje za cepljenje. Pripravil Dejan Rat.
V javnosti ne pojenjajo kritike zaradi plačilnih nalogov in vabil na sodišča dijakom, ki so z javnim protestom zahtevali čimprejšnjo vrnitev v šolske klopi. Njihovi predstavniki so v Radijski tribuni pojasnili, zakaj jim je prekipelo. Mnenje, tudi o morebitnem vračanju vseh dijakov v šolo, pa ste lahko izrazili tudi vi. Oddajo je pripravil in vodil Dejan Rat.
V Radijski tribuni smo ob polovici drugega mandata gostili župana Mariboru sosednje občine Hoče-Slivnica. Aleksa Horvata je zanimalo, kaj je bilo v tem mandatu narejeno, kakšni so načrti za prihodnost, kako daleč so napovedani veliki gospodarski projekti in kaj se dogaja z letališčem, Magno...
Kako nevarna je južnoafriška različica novega koronavirusa, ki so jo prejšnji teden potrdili v mariborskem UKC-ju? Kakšni protokoli tam veljajo za zaposlene, ki se vrnejo s potovanj s tveganih območij, in kaj vse počnejo, da se okužba ne bi razširila? Vesna Martinec.je gostila direktorja UKC Maribor dr. Vojka Flisa.
Gostinska in turistična dejavnost sta zaradi protikoronskih ukrepov že več mesecev – ob znanih izjemah – povsem ohromljeni. Nekatere gostilne, restavracije in hoteli ne bodo več odprli svojih vrat, ob ponovnem zagonu dejavnosti pa bodo mnogi soočeni s kadrovsko stisko. V Radijski tribuni smo govorili o pričakovanjih članov teh dveh dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici in tudi o morebitnih tožbah zaradi državnega fiaska pri nasprotujoči si interpretaciji možnosti, da bi gostinski lokali lahko delovali tudi kot menze. Oddajo je pripravil Dejan Rat.
Participativni proračun, ki ga mariborska občina izvaja v največjem obsegu doslej, prehaja v izvedbeno fazo. Sredstva zanj so že zagotovljena, izglasovane projekte pa bo zdaj treba podrobneje načrtovati in uresničiti. Vprašali smo se tudi, ali so projekt tokrat zastavili uspešneje kot v preteklosti. Pripravil Bratko Zavrnik.
V Radijski tribuni smo v pogovoru z županom Občine Šentilj Štefanom Žvabom ocenili prvo polovico njegovega drugega mandata. Kateri projekti in predvolilne obljube so uresničeni in kateri še ne, kako je epidemija prizadela to obmejno občino in kakšna bo nova, spremenjena podoba središča Šentilja Pripravila Vesna Martinec.
Tokratna Evrotribuna nas seznanja z razpisom za izbor projektov oziroma operacij, s katerimi bodo uresničili cilje strategije lokalnega razvoja na območju haloških občin v letošnjem letu. Gre za projekte, ki jih bodo financirali iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Z njimi bodo sledili ciljem, kakršni so razvoj podjetništva in programi za mlade in zanje namenili skoraj 100 tisoč evrov. Javni poziv je bil objavljen 29. januarja, prijavni obrazec za izbor operacij pa morajo prijavitelji oddati na naslovu vodilnega partnerja haloškega LAS, to je Podeželsko razvojno jedro Halo v Cirkulanah, do vključno 12. marca. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Minili sta dve leti od lokalnih volitev in na Radiu Maribor nadaljujemo pogovore z županjami in župani največjih občin na našem koncu. O prvi polovici njegovega mandata smo se pogovarjali z lenarškim županom Janezom Krambergerjem. Kateri načrtovani projekti za ta mandat so že ugledali luč sveta, kateri še ne? Pogovor je vodila Nataša Rižnar.
Nov teden je prinesel dodatno rahljanje protikoronskih ukrepov. S sproščanjem dejavnosti pa se povečujejo zahteve po negativnem izvidu testa na koronavirus, z izjemo že cepljenih in prebolevnikov. V Radijski tribuni boste slišali, kakšna dokazila ti potrebujejo in kje jih lahko pridobijo; ob tem pa še najnovejše podatke o dobavah cepiv, dosedanjem poteku cepljenja, neželenih stranskih učinkih in prekuženosti. Gost Vesne Martinec je bil Zoran Simonović, NIJZ.
Ker je tedensko povprečje števila dnevno novookuženih s koronavirusom pri nas padlo pod 1000 in ker se v naših bolnišnicah zdaj zdravi manj kot 1000 covidnih bolnikov, je Slovenija prešla v oranžno fazo ukrepov za zajezitev epidemije. Ali bo v prihodnjih dneh zato prišlo do dodatnega sproščanja ukrepov, se še ne ve, kaj je novega, pa vam razkriva Dejan Rat z gosti.
Gostja Radijske tribune je bila ptujska županja Nuška Gajšek. Beseda je tekla o uresničenih projektih, načrtih, o epidemiji in drugih temah, ki so zaznamovale prvo polovico njenega mandata. Pripravil Aleks Horvat.
Zamuda pri objavi visokošolskega razpisa je povzročila dodatne skrbi in negotovost med bodočimi študenti in v akademski skupnosti. O tem, ali bo zaplet vplival na rokovnik letošnjega prijavno-vpisnega postopka, kako bodo potekali informativni dnevi in kakšno razpravo o prilagoditvi vpisnih mest potrebam trga dela potrebujemo, smo govorili v Radijski tribuni – z rektorjem mariborske Univerze doktorjem Zdravkom Kačičem in vodjo prijavno-vpisne službe Dejanom Senekovičem. Pripravila Vesna Martinec.
Državni zbor je ta teden potrdil osmi protikoronski zakon, v pripravi je tudi že deveti. V Radijski tribuni smo učinkovitost ukrepov in težave zaradi večmesečnega zaprtja dejavnosti razkrili predstavniki gospodarstva in obrti. Vsaj nekatere panoge so namreč na kolenih – ne glede na milijonske zneske državne pomoči, nekateri so že tudi obupali, vsi pa nestrpno čakajo na polni zagon dejavnosti. Pripravil Dejan Rat.
Zaradi koronavirusne bolezni se spreminjajo tudi naše potovalne navade, zato smo se v Radijski tribuni vprašali, kako, kdaj in kam bomo lahko potovali v prihodnjih mesecih in morda celo letih. Govorili smo še o tem, na kaj je dobro biti pozoren pri izbiri turističnih aranžmajev in pri nakupu letalskih vozovnic, razmišljali pa bomo tudi o cepilnem potrdilu – bo to nekakšna »vstopnica« za dopustovanje v tujini? Pripravila Nataša Kuhar.
Pred Občino Ruše so nekateri največji projekti v zadnjih dvajsetih letih. Urediti nameravajo čiščenje komunalnih voda, kot edina upravna enota brez doma starejših občanov pa si želijo, da bi tudi v njihovi občini omogočili institucionalno varstvo za starejše. Letošnji proračun je temu primerno rekorden. Županja Urška Repolusk je na polovici svojega mandata prepričana, da jim bo postavljene cilje uspelo doseči. Pripravila Lidija Cokan.
V Radijski tribuni smo govorili o civilni pobudi »Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora.« Njen cilj je opozoriti na preobremenjenost prometnega koridorja Maistrove, Mladinske, Cankarjeve in Krekove ulice. Ta je, med drugim, posledica obnove Koroške ceste, ki je zdaj zaprta za promet. V iniciativi pravijo, da ne vedo, kaj bo, ko bo za promet zaprt še Lent. Želijo se pogovarjati in najti kompromis. Naša sogovornika sta bila vodja pobude Rudi Klanjšek in podžupan Samo Peter Medved. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik.
Gostja januarske radijske tribune z evropskim predznakom je dr. Romana Jordan, nekdanja evropska poslanka, že pet let pomočnica direktorja Inštituta Jožef Štefan, ki skrbi za evropske projekte. Do nedavnega je predsedovala upravnemu odboru Evropske agencije za koordinacijo energetskih regulatorjev (ACER), ki ima od leta 2011 sedež v Ljubljani, povezana pa je tudi s projektom Evropski zeleni dogovor, ki je časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva unije, deluje v ekspertni skupini za podnebno nevtralna mesta. Z njo se je pogovarjal Stane Kocutar.
Znova se odpirajo vrtci za vse otroke in šole za učence prve triade. Kaj lahko po koncu trimesečnega šolanja na daljavo pričakujejo učenci, kaj starši in kaj učitelji? Kakšen bo v praksi pouk po tako imenovanem modelu C? Oddajo je pripravila Lidija Cokan.
Prve pošiljke cepiva proti COVIDU-19 so v Slovenijo prispele pred približno enim mesecem. Cepljenje je v polnem teku, začeli so že cepiti tudi s potrebnim drugim odmerkom Pfizerjevega cepiva. Še vedno pa so odprta mnoga vprašanja o poteku cepljenja splošne populacije, o cepivu, količinah tega, razlikah med cepivi, o zaščiti, morebitnih stranskih učinkih in ponovnih okužbah. Na ta in druga vprašanja smo poskušali odgovoriti v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Aleks Horvat.
Neveljaven email naslov