Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
21. aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po medmrežni povezavi v času epidemije, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal brž ko bo mogoče in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša, ki je pogovor tudi prevedla.
701 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
21. aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po medmrežni povezavi v času epidemije, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal brž ko bo mogoče in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša, ki je pogovor tudi prevedla.
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
V ljubljanskem mestnem kinu si lahko v teh dneh ogledamo film Kena Loacha Jimmyjev dom. Z njim se je letos potegoval za cannesko zlato palmo, v njem pa se je poklonil svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem v tridesetih letih poosebljal Jimmy Gralton. V filmu ga je upodobil Barry Ward, ki je ob premieri obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjal Matej Juh. Vabljeni k poslušanju Razgledov in razmislekov, na sporedu so vsak četrtek ob 13.05.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Nikolaj Lilin, ki se je rodil leta 1980 v Pridnestrju, nepriznanem, a de facto samostojnem, ozkem pasu ozemlja ob reki Dnester, stisnjenem med Moldavijo in Ukrajino, vzbuja pozornost in sproža polemike. Je mojster napetega žanra vznemirljivih, slikovitih pripovedi o življenju zločincev, tatov, morilcev, vojakov, plačancev. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Sibirska vzgoja in Prosti pad. Tega posebnega sogovornika, za katerega se zdi, da v sebi združuje več življenj, kot jih zmore preživeti en sam človek, je pred mikrofon povabil Andrej Stopar.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – letošnji festival pa se začenja s Tannhäuserjem. Več o Wagnerju in Bayreuthu pa v oddaji Razgledi in razmisleki.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – prva predstava letošnjega festivala pa je Tannhäuser. V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili poglavje z naslovom Wagner in Bayreuth iz knjige Zmagoslavje glasbe Tima Blanninga.
V oddaji Razgledi in razmisleki bo slišati pogovor Tese Drev s Thomasom Brussigom, nemškim pisateljem, ki je bil gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula 2014. Thomas Brussig je eden najpomembnejših nemških pisateljev srednje generacije. Rodil se je leta 1964 v Vzhodnem Berlinu. Njegov prvenec Vodne barve je izšel leta 1991, roman Junaki kot mi imamo v slovenščini, prav tako knjigo Berlinska orgija. Oddajo je pripravila Tadeja Krečič.
Z oddajo Razgledi in razmisleki bomo povabili k poslušanju pogovora Andreja Rota s Juanom Goytisolom, španskim pisateljem, ki je bil gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula 2014. Juan Goytisolo se je rodil leta 1931, prvo knjigo je objavil leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, domov se je vrnil šele po diktatorjevi smrti. Do zdaj je objavil petindvajset romanov, piše tudi eseje. Velja za enega najpomembnejših sodobnih evropskih pisateljev, za svoje delo je prejel več pomembnih literarnih nagrad.
Neveljaven email naslov