Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste že bili v Baški grapi? To je ozek, ob reki Bači stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je vanj s težavo utrdila cesta in zrinila Bohinjska železnica. Vseskozi ujeta v varno naročje gora, na eni strani ogrlico Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi pa Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske. Veliko je prepadih grap in vlažnih globeli, preseneča pa tudi s prijaznimi in slikovitimi travnatimi zajedami. Na dno je usidranih nekaj večjih naselij, medtem ko se na strma pobočja kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice. Tako bi lahko povzeli vabilo, ki ga popotnikom ponuja brošura Društva Baška dediščina.
Prepoznavnost Baške grape bi bila zagotovo manjša, če ne bi pri skorajda vseh turističnih, etnoloških, pohodniških in še kakšnih projektih, povsem predano sodelovala družina Zgaga. To prepoznavnost Grape sta začela odstirati na lastno pobudo in kasneje tudi s pomočjo Društva Baška dediščina, najprej Cveto in Olga Zgaga, zdaj je krmilo aktivnosti prevzela Alenka Zgaga, ki je gostja oddaje Razkošje v glavi.
Baška grapa je vse bolj prepoznavna zaradi številnih prireditev, tako turističnih, etnoloških, športnih, kulturnih in drugih. Tako, da ne mine mesec da se v Grapi ne bi kaj dogajalo.
"Tradicionalnim prireditvam dodajamo vsako leto sporočilo, vsebino pa črpamo ali iz zgodovine kraja in okolice ali iz vsakdanjega toka življenja. Seznam tradicionalnih prireditev je za tako malo društvo kar poln: delavnica izdelave pušlov (butar), Volfovo srečanje (maj), Odmevi dediščine (junij), Stržiškarski sejem (skupaj s KS Stržišče), pohod po Bevkovi poti, september(skupaj s TD pod Kojco, Cerkljanskim muzejem, Turistično kmetijo pri Flandru, KUD Cerkno), Pohod po Tematski poti Na svoji zemlji (oktober), Paslejdnca (november), "pove Alenka Zgaga.
Ta prepoznavnost pa je, kot že rečeno, sad aktivnosti, ki sta jih začela najprej starša Alenke Zgaga; mama Olga, je na primer lani napisala 100 člankov za različne revije in časopise o Baški grapi. Zato brez družine Zgaga; Baška grapa ne bi bila tako znana širšemu krogu ljudi. To potrdi tudi Alenka ki pa poudarja, da vsega tega brez domačinov in tistih »Graparjev«, ki živijo drugje, ne bi zmogli sami. Ko je kot majhna deklica vsak konec tedna s starši prihajala v Baško grapo je ugotovila, da Grape v Novi Gorici sploh ne poznajo. To je bil izzivi, da bi Grapo raziskali, opisali. Prav njeni starši so sprejeli ta izziv z zapisovanjem zgodovine, dogodkov, običajev in navad. Tako se je začelo tudi sodelovanje z izseljenci, saj je veliko ljudi odšlo iz Grape s trebuhom za kruhom.
Takrat so ustanovili Društvo Baška dediščina, pove Alenka Zgaga, eden od soustanoviteljev tega društva je bil ob Alešu Bizajlu in Dušanu Droletu tudi njen oče.
Alenka Zgaga se ne želi izpostavljati kot posameznica, saj pravi, da vse počnejo skupaj, njene ideje zaživijo le če jih sprejmejo in uresničijo sokrajani, člani društva in drugi, ki se zavzemajo za prepoznavnost Baške grape.
Člani Društva Baška dediščina (DBD) so konkretno ohranili pomembne spomenike tehniške dediščine: Prangarjev mlin z žago venecijanko ( ob podpori KS Stržišče in Občine Tolmin) in Jakovo kovačijo ( ob podpori Občine Tolmin). Skupaj s Slovenskimi železnicami ohranjajo tehniški biser vetrovalno napravo za bohinjsko železnico pri predoru Bukovo, ki je edina te vrste še ohranjena v Evropi.
Ob tem pa zapisujejo tudi zgodbe in ohranjajo nesnovno dediščino.
Društvo pripravlja tudi različne brošure, vodnike v lastni "režiji" in skupaj z drugimi ustanovami in društvi.
Člani Društva Baška dediščina pripravljajo številne prireditve.
Kako aktivna je Alenka Zgaga pove to, kje vse deluje. Kjer se kaj dogaja, je Alenka zraven. Leta 2011 je organizirala prvo poroko v Jakovni hiši v starem delu Podbrda (Jakovna hiša v kateri se nahaja info točka Baške grape in razstava kratka zgodovina Baške grape in Bohinjske proge). Za darilo je ženinu in nevesti podarila nastop Vocala Bača Podbrdo, ki so jima zapeli pesem Dan ljubezni. Bilo je zelo ganljivo. Ob tem so se zbrali krajani in čestitali ženinu, ki je doma iz Podbrda in nevesti iz Hudajužne v Baški grapi.
Sicer pa je Alenka Zgaga:
članica / predsednica Društva Baška dediščina (DBD), članica PD Podbrdo, članica Športnega društva Podbrdo, sodeluje aktivno s Kulturnim društvom Podbrdo že več let (s pevskim sestavom ženski pevski zbor Okarina , ki trenutno ne deluje več, Vocalom Bača Podbrdo -prvotno Nonet Bača Podbrdo), PGD Podbrdo, PGD Grahovo ob Bači, ŠD Zarja Koritnica, ŠBK Rudi Bašelj Koritnica,
DBD pa aktivno sodeluje tudi z društvi izven Občine Tolmin: Muzejsko društvo Žiga Zois iz Bohinjske Bistrice (pobrateni), TD Pod Kojco (Občina Cerkno), TD Železniki (Občina Železniki) in TD Davča (občina Železniki),
DBD je član naslednjih zvez ( v katerih je Alenka aktivna v različnih vlogah), Turistična zveza Gornjega Posočja - podpredsednica zveze, Zveza organizacij za tehnično kulturo Tolmin, posledično Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Turistična zveza Slovenije (aktivno sodelujejo pri programu, predvsem na področju tematskih poti), Gibanje Kultura - natura, Ustanova fundacija Bit Planota (Alenka Zgaga je članica sveta nevladnih organizacij za Goriško statistično regijo, člani strokovnega odbora društev pri Železniškem muzeju Slovenije (8 članic- društev, ki skrbijo oziroma imajo v upravljanju tehnično dediščino Slovenskih železnic), Las Dolina Soče (Alenka Zgaga nadomestni član nadzornega odbora, LTO Sotočje Tolmin Kobarid (zavod za razvoj turizma v Posočju).
901 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ste že bili v Baški grapi? To je ozek, ob reki Bači stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je vanj s težavo utrdila cesta in zrinila Bohinjska železnica. Vseskozi ujeta v varno naročje gora, na eni strani ogrlico Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi pa Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske. Veliko je prepadih grap in vlažnih globeli, preseneča pa tudi s prijaznimi in slikovitimi travnatimi zajedami. Na dno je usidranih nekaj večjih naselij, medtem ko se na strma pobočja kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice. Tako bi lahko povzeli vabilo, ki ga popotnikom ponuja brošura Društva Baška dediščina.
Prepoznavnost Baške grape bi bila zagotovo manjša, če ne bi pri skorajda vseh turističnih, etnoloških, pohodniških in še kakšnih projektih, povsem predano sodelovala družina Zgaga. To prepoznavnost Grape sta začela odstirati na lastno pobudo in kasneje tudi s pomočjo Društva Baška dediščina, najprej Cveto in Olga Zgaga, zdaj je krmilo aktivnosti prevzela Alenka Zgaga, ki je gostja oddaje Razkošje v glavi.
Baška grapa je vse bolj prepoznavna zaradi številnih prireditev, tako turističnih, etnoloških, športnih, kulturnih in drugih. Tako, da ne mine mesec da se v Grapi ne bi kaj dogajalo.
"Tradicionalnim prireditvam dodajamo vsako leto sporočilo, vsebino pa črpamo ali iz zgodovine kraja in okolice ali iz vsakdanjega toka življenja. Seznam tradicionalnih prireditev je za tako malo društvo kar poln: delavnica izdelave pušlov (butar), Volfovo srečanje (maj), Odmevi dediščine (junij), Stržiškarski sejem (skupaj s KS Stržišče), pohod po Bevkovi poti, september(skupaj s TD pod Kojco, Cerkljanskim muzejem, Turistično kmetijo pri Flandru, KUD Cerkno), Pohod po Tematski poti Na svoji zemlji (oktober), Paslejdnca (november), "pove Alenka Zgaga.
Ta prepoznavnost pa je, kot že rečeno, sad aktivnosti, ki sta jih začela najprej starša Alenke Zgaga; mama Olga, je na primer lani napisala 100 člankov za različne revije in časopise o Baški grapi. Zato brez družine Zgaga; Baška grapa ne bi bila tako znana širšemu krogu ljudi. To potrdi tudi Alenka ki pa poudarja, da vsega tega brez domačinov in tistih »Graparjev«, ki živijo drugje, ne bi zmogli sami. Ko je kot majhna deklica vsak konec tedna s starši prihajala v Baško grapo je ugotovila, da Grape v Novi Gorici sploh ne poznajo. To je bil izzivi, da bi Grapo raziskali, opisali. Prav njeni starši so sprejeli ta izziv z zapisovanjem zgodovine, dogodkov, običajev in navad. Tako se je začelo tudi sodelovanje z izseljenci, saj je veliko ljudi odšlo iz Grape s trebuhom za kruhom.
Takrat so ustanovili Društvo Baška dediščina, pove Alenka Zgaga, eden od soustanoviteljev tega društva je bil ob Alešu Bizajlu in Dušanu Droletu tudi njen oče.
Alenka Zgaga se ne želi izpostavljati kot posameznica, saj pravi, da vse počnejo skupaj, njene ideje zaživijo le če jih sprejmejo in uresničijo sokrajani, člani društva in drugi, ki se zavzemajo za prepoznavnost Baške grape.
Člani Društva Baška dediščina (DBD) so konkretno ohranili pomembne spomenike tehniške dediščine: Prangarjev mlin z žago venecijanko ( ob podpori KS Stržišče in Občine Tolmin) in Jakovo kovačijo ( ob podpori Občine Tolmin). Skupaj s Slovenskimi železnicami ohranjajo tehniški biser vetrovalno napravo za bohinjsko železnico pri predoru Bukovo, ki je edina te vrste še ohranjena v Evropi.
Ob tem pa zapisujejo tudi zgodbe in ohranjajo nesnovno dediščino.
Društvo pripravlja tudi različne brošure, vodnike v lastni "režiji" in skupaj z drugimi ustanovami in društvi.
Člani Društva Baška dediščina pripravljajo številne prireditve.
Kako aktivna je Alenka Zgaga pove to, kje vse deluje. Kjer se kaj dogaja, je Alenka zraven. Leta 2011 je organizirala prvo poroko v Jakovni hiši v starem delu Podbrda (Jakovna hiša v kateri se nahaja info točka Baške grape in razstava kratka zgodovina Baške grape in Bohinjske proge). Za darilo je ženinu in nevesti podarila nastop Vocala Bača Podbrdo, ki so jima zapeli pesem Dan ljubezni. Bilo je zelo ganljivo. Ob tem so se zbrali krajani in čestitali ženinu, ki je doma iz Podbrda in nevesti iz Hudajužne v Baški grapi.
Sicer pa je Alenka Zgaga:
članica / predsednica Društva Baška dediščina (DBD), članica PD Podbrdo, članica Športnega društva Podbrdo, sodeluje aktivno s Kulturnim društvom Podbrdo že več let (s pevskim sestavom ženski pevski zbor Okarina , ki trenutno ne deluje več, Vocalom Bača Podbrdo -prvotno Nonet Bača Podbrdo), PGD Podbrdo, PGD Grahovo ob Bači, ŠD Zarja Koritnica, ŠBK Rudi Bašelj Koritnica,
DBD pa aktivno sodeluje tudi z društvi izven Občine Tolmin: Muzejsko društvo Žiga Zois iz Bohinjske Bistrice (pobrateni), TD Pod Kojco (Občina Cerkno), TD Železniki (Občina Železniki) in TD Davča (občina Železniki),
DBD je član naslednjih zvez ( v katerih je Alenka aktivna v različnih vlogah), Turistična zveza Gornjega Posočja - podpredsednica zveze, Zveza organizacij za tehnično kulturo Tolmin, posledično Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Turistična zveza Slovenije (aktivno sodelujejo pri programu, predvsem na področju tematskih poti), Gibanje Kultura - natura, Ustanova fundacija Bit Planota (Alenka Zgaga je članica sveta nevladnih organizacij za Goriško statistično regijo, člani strokovnega odbora društev pri Železniškem muzeju Slovenije (8 članic- društev, ki skrbijo oziroma imajo v upravljanju tehnično dediščino Slovenskih železnic), Las Dolina Soče (Alenka Zgaga nadomestni član nadzornega odbora, LTO Sotočje Tolmin Kobarid (zavod za razvoj turizma v Posočju).
Maja Weiss je slovenska režiserka in scenaristka, ki v svojih filmih razkriva krivice, tragične usode ljudi in zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. Je prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec – Varuh meje (2002). Podpisala se je pod več kot 40 dokumentarnih in igranih filmov, zanje prejela številne nagrade, pa vseeno živi v negotovosti jutrišnjega dne. Umetnica, ki je na lastni koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica, ženska, ki so jo zaznamovali Metlika, Ljubljana in Berlin. To filmsko režiserko in scenaristko, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ilustratorka in oblikovalka Hana Stupica je predstavnica že tretje generacije ilustratork v družini Stupica. Seveda so vse tri umetnice izoblikovale različne in prepoznavne stile svoje izpovednosti, zanimivo pa je, da tako Hano, kot tudi njeno mamo Marijo Lucijo in babico Marlenko, povezujejo motivi zajčkov, ki se očitno selijo iz roda v rod. Vse tri ilustratorke, kot tudi Hanin dedek Gabrijel, so bili za svojo ustvarjalnost nagrajeni s številnimi priznanji, samo Hana pa se lahko ob tem pohvali, da je bila doslej najmlajša umetnica, ki je prejela prestižno nagrado Hinka Smrekarja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ena najbolj priznanih slovenskih režiserk animiranega filma, tako doma kot v tujini, je Špela Čadež. Pod svoje prve kratke animirane filme se je podpisala v Nemčiji, kjer je po končani Akademiji za likovno umetnost nadaljevala študij na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu. Že njen prvi, Zasukanec, je pobral veliko nagrad, nič drugače ni bilo z drugimi njenimi odmevnimi filmi: Ljubezen je bolezen, Boles in Nočna ptica. Kljub njeni prepoznavnosti in uveljavljenosti ter položaju animiranih filmov v svetu se še vedno se zgodi, da jo ljudje vprašajo, ali ni animacija le za otroke in kdo sploh gleda animirane filme za odrasle. Prav zaradi tega meni, da je animirani film za odrasle najtrša filmska niša.
Prof. dr. Božidar Jezernik je priznani etnolog in antropolog. Že dobrih trideset let predava na Filozofski fakulteti. Zanimivo je, da se je najprej posvetil pravu, šele kasneje pa sta ga povsem prevzeli etnologija in antropologija. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani, na podoktorskem študiju pa se je izpopolnjeval v Londonu. Napisal je več kot dvajset knjig in številne strokovne članke, ki so zadevali življenje v ekstremnih razmerah v taboriščih, tudi naših, posebej pa se je lotil problematike Balkana. O delu, življenju in odnosu do etnologije govori v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Mileno Miklavčič krasijo številne odlike, na primer delavnost, ustvarjalnost, doslednost in značajske poteze, ki opozorijo, da gre za pošteno in pokončno žensko. V življenju je počela marsikaj, bila novinarka, svetovalka, strastna voditeljica literarnih ali kulturnih večerov, zvesta dolgoletna sodelavka številnih medijev. Seveda je tudi mama, babica in nekakšno svetlo vezivo med vsemi člani njene družine. Rada ima svoj vrt, še raje nedeljska kosila, ki jih pripravi za vse svoje bližnje, ljubi dolge sprehode in včasih samoto, da premisli, da se opredeli. Premišljuje in snuje pa veliko, saj med drugim ustvarja zgodbice in pravljice za otroke, že leta pa se poljudno, a sila resno ubada z odnosi med moškimi in ženskami na Slovenskem, zlasti s seksualnimi praksami. In prav o tem bo največ govorila v sobotni oddaji Razkošje v glavi.
Z radiofonskim portretom naše dolgoletne novinarske kolegice Darje Groznik nadaljujemo niz dokumentarnih oddaj posvečenih 90-letnici Radia in 60-letnici Televizije Slovenija. »Ko razmišljam o prehojeni službeni poti, najprej pomislim na to, da sem pravzaprav srečen človek, saj sem vedno delala to, kar me je zelo veselilo,« poudarja Darja Groznik. In prva postaja na tej poti je bil Val 202, kjer je začela honorarno delati že v času študija psihologije in se tam po diplomi tudi zaposlila. Nekaj televizijskih izkušenj je potem dobila v Uredništvu za kulturo ter s pripravo novinarskih prispevkov za oddajo Studio City, leta 1991 pa je postala prva redno zaposlena novinarka Slovenske tiskovne agencije. Čez približno dve leti se je vrnila na nacionalno televizijo in se gledalkam in gledalcem vtisnila v spomin tudi kot voditeljica TV Dnevnika.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih …. Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji, kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje – v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love - popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …
Znameniti tenorist Branko Robinšak letos praznuje 35. obletnico svojega umetniškega ustvarjanja, vendar se je njegova pevska kariera začela domala deset let prej. Pel je že v gimnaziji in med študijem, zanimivo pa je, da se je pripravljal na operno kariero, a medtem imel zelo uspešno glasbeno skupino Pepel in kri. V ljubljanski operi je prvak in odpel je vse najpomembnejše vloge, tako kot jih je tudi na številnih mednarodnih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Portugalskem in drugod. V letih službovanja si je ustvaril mednarodno prepoznavnost in prejemal številna vabila za nastope v tujih opernih hišah. Leta 2000 se je kljub temu vrnil domov in od tedaj nastopa v ljubljanski Operi, v kateri je kot študent tudi začel svojo bogato kariero.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov