Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Divji zahod pretočne glasbe

10.02.2018

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več. Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg milo rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več.

“Industrija pretočne glasbe je nekakšen divji zahod, ker je za zdaj še zelo razdrobljena, ni enakopravna. Velike družbe niso dovolj transparentne.” – Sammy Andrews

Zaradi vse večjega števila uporabnikov so finančni analitiki ene največjih investicijskih finančnih družb na svetu Goldman Sachs konec lanskega leta napovedali rast te industrije “v nebo”. Do leta 2030 naj bi samo storitve pretočne glasbe ustvarile 34 milijard dolarjev letnega dohodka, kar je skoraj dvakrat več, kot ga trenutno ustvarja celotna panoga posnete glasbe.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

“Velike založbe in bendi imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo z avtorskimi in izvajalskimi pravicami. Manjši bendi, ki delajo v samozaložbi, se morajo nujno izobraziti o tem.” – Marko Godnjavec – Jizah

10 odstotkov največkrat predvajanih oziroma najbolj priljubljenih skladb ustvari kar 99 odstotkov vseh predvajanj pri storitvah pretočne glasbe, torej skoraj vse. Ali drugače: vsej preostali glasbi, ki ne spada med 10 odstotkov najbolj priljubljenih, ostane en odstotek predvajanj. Tudi v Sloveniji take storitve legalno uporablja približno 15.000 ljudi.

“V prihodnosti se bomo morali veliko ukvarjati z metapodatki o glasbi, to bo postal prvi stik glasbenika s poslušalcem, ne več naslovnica albuma. Kmalu ne bo več potrebe po vizualizaciji.” – Steffen Holly


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Divji zahod pretočne glasbe

10.02.2018

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več. Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg milo rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več.

“Industrija pretočne glasbe je nekakšen divji zahod, ker je za zdaj še zelo razdrobljena, ni enakopravna. Velike družbe niso dovolj transparentne.” – Sammy Andrews

Zaradi vse večjega števila uporabnikov so finančni analitiki ene največjih investicijskih finančnih družb na svetu Goldman Sachs konec lanskega leta napovedali rast te industrije “v nebo”. Do leta 2030 naj bi samo storitve pretočne glasbe ustvarile 34 milijard dolarjev letnega dohodka, kar je skoraj dvakrat več, kot ga trenutno ustvarja celotna panoga posnete glasbe.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

“Velike založbe in bendi imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo z avtorskimi in izvajalskimi pravicami. Manjši bendi, ki delajo v samozaložbi, se morajo nujno izobraziti o tem.” – Marko Godnjavec – Jizah

10 odstotkov največkrat predvajanih oziroma najbolj priljubljenih skladb ustvari kar 99 odstotkov vseh predvajanj pri storitvah pretočne glasbe, torej skoraj vse. Ali drugače: vsej preostali glasbi, ki ne spada med 10 odstotkov najbolj priljubljenih, ostane en odstotek predvajanj. Tudi v Sloveniji take storitve legalno uporablja približno 15.000 ljudi.

“V prihodnosti se bomo morali veliko ukvarjati z metapodatki o glasbi, to bo postal prvi stik glasbenika s poslušalcem, ne več naslovnica albuma. Kmalu ne bo več potrebe po vizualizaciji.” – Steffen Holly


10.12.2011

Nove ponudbe v trgovinah in na bencinskih servisih

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


19.11.2011

Je bolonjska reforma namenjena predvsem sama sebi?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.11.2011

Se človeška vrsta zaradi načina življenja spreminja?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


29.10.2011

Bo Facebook odločil volitve?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


22.10.2011

Prehodi za pešce - kako urejeni so po Sloveniji in kako se udeleženci v prometu obnašamo

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


15.10.2011

Izbira zimskih pnevmatik

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


08.10.2011

15. oktober - dan globalnih sprememb

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


01.10.2011

Zbiranje in preprodaja kovin in barvnih kovin

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


24.09.2011

Izpusti reaktivnih letal

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


10.09.2011

Ekološko kmetijstvo

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.08.2011

Berači iz tujine

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


13.08.2011

Alternative prometnim gnečam

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.08.2011

Vpogledi v maturitetne pole in pritožbe na maturitetne ocene.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


30.07.2011

Vozniki in prometni znaki

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


23.07.2011

Kako je v praksi zaživelo obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 17 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov