Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sledi časa

22.01.2017


Leto 1917 se kaže na mnogih bojiščih prve svetovne vojne kot prelomno leto, kot leto, ki je napovedovalo, da se bo vojna morala kmalu končati. Razdejanje na frontah in v zaledju je bilo veliko, vse več ljudi je umiralo, bodisi v bojih bodisi zaradi bolezni ali pomankanja, gospodarstva vpletenih dežel so propadala, vse manj je bilo bojne vneme in vse več je bilo vprašanj, zakaj se sploh pobijamo? Sledili so upori in dezerterstva. To velja tudi za soško fronto. Leto 1917 je namreč zaključno leto te fronte, dolge približno 600 kilomentrov, od tega jo je 90 potekalo prek današnjenga slovenskega ozemlja. Toda pred koncem je morala fronta še zadnjič močno in nesmisleno zakrvaveti, močneje kot v prvih dveh letih. Leta 1917 so Italijani sprožili še zadnji dve od svojih enajstih ofenziv (10. in 11.), avstro-ogrska vojska pa svojo prvo oziroma 12. po vrsti, imenovano tudi čudež pri Kobaridu, ki je pravzaprav pomenila konec soške fronte oziroma njen preboj. Med deseto ofenzivo so Italijani osvojili nekaj malega avstro-ogrskega ozemlja in ko so mislili, da je ofenzive konec, so jih avstro-ogski vojaki pregnali z večine osvojenega ozemelja v enem samem protinapadu. To je bila še ena ofenziva, ki nikomur ni prinesla skoraj nič »dobička«, na obeh straneh pa približno 40 tisoč mrtvih in približno 150 tisoč ranjenih. Toda to še ni bil vrh nesmiselnega umiranja na soški fronti leta 1917. Tega je prinesla 11. ofenziva, tudi ofenziva na Škabrijel oziroma goro smrti. Ta bitka je potekala od 17. avgusta do 15. septembra in velja za najhujšo, najbolj krvavo bitko kadarkoli na slovenskih tleh. Na obeh straneh je v dobrih treh tednih padlo približno 50 tisoč vojakov (40 tisoč italijanskih), ranjenih, pogrešanih in obolelih pa je bilo približno 200 tisoč ljudi. Na goro so topovi obeh strani izstrelili več kot 50 ton smrtonosnega tovora. Pravijo, da tisti vojaki, ki niso bili ubiti ali ranjeni, da so gotovo zblazneli. Dober mesec pozneje, 24. oktobra leta 1917 pa se je začela zadnja, oziroma 12. soška ofenziva ali bitka. Sporžila jo je avsrto-ogrska vojska ob pomoči nemške in predvsem tudi z uporabo bojnih plinov. Komaj tri dni po začetku ofenzive je poveljstvo italijanske vojske ukazalo svoji armadi popolni umik, za reko Piavo, dobrih 50 kilometrov stran od frontne črte. Tako se je končala soška fronta, ki je trajala 29. Mesecev ali 888 dni in je zahtevala več kot milijon mrtvih, ranjenih, pogrešanih, da o razdejanju sploh ne govorimo.


Sledi časa

907 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Sledi časa

22.01.2017


Leto 1917 se kaže na mnogih bojiščih prve svetovne vojne kot prelomno leto, kot leto, ki je napovedovalo, da se bo vojna morala kmalu končati. Razdejanje na frontah in v zaledju je bilo veliko, vse več ljudi je umiralo, bodisi v bojih bodisi zaradi bolezni ali pomankanja, gospodarstva vpletenih dežel so propadala, vse manj je bilo bojne vneme in vse več je bilo vprašanj, zakaj se sploh pobijamo? Sledili so upori in dezerterstva. To velja tudi za soško fronto. Leto 1917 je namreč zaključno leto te fronte, dolge približno 600 kilomentrov, od tega jo je 90 potekalo prek današnjenga slovenskega ozemlja. Toda pred koncem je morala fronta še zadnjič močno in nesmisleno zakrvaveti, močneje kot v prvih dveh letih. Leta 1917 so Italijani sprožili še zadnji dve od svojih enajstih ofenziv (10. in 11.), avstro-ogrska vojska pa svojo prvo oziroma 12. po vrsti, imenovano tudi čudež pri Kobaridu, ki je pravzaprav pomenila konec soške fronte oziroma njen preboj. Med deseto ofenzivo so Italijani osvojili nekaj malega avstro-ogrskega ozemlja in ko so mislili, da je ofenzive konec, so jih avstro-ogski vojaki pregnali z večine osvojenega ozemelja v enem samem protinapadu. To je bila še ena ofenziva, ki nikomur ni prinesla skoraj nič »dobička«, na obeh straneh pa približno 40 tisoč mrtvih in približno 150 tisoč ranjenih. Toda to še ni bil vrh nesmiselnega umiranja na soški fronti leta 1917. Tega je prinesla 11. ofenziva, tudi ofenziva na Škabrijel oziroma goro smrti. Ta bitka je potekala od 17. avgusta do 15. septembra in velja za najhujšo, najbolj krvavo bitko kadarkoli na slovenskih tleh. Na obeh straneh je v dobrih treh tednih padlo približno 50 tisoč vojakov (40 tisoč italijanskih), ranjenih, pogrešanih in obolelih pa je bilo približno 200 tisoč ljudi. Na goro so topovi obeh strani izstrelili več kot 50 ton smrtonosnega tovora. Pravijo, da tisti vojaki, ki niso bili ubiti ali ranjeni, da so gotovo zblazneli. Dober mesec pozneje, 24. oktobra leta 1917 pa se je začela zadnja, oziroma 12. soška ofenziva ali bitka. Sporžila jo je avsrto-ogrska vojska ob pomoči nemške in predvsem tudi z uporabo bojnih plinov. Komaj tri dni po začetku ofenzive je poveljstvo italijanske vojske ukazalo svoji armadi popolni umik, za reko Piavo, dobrih 50 kilometrov stran od frontne črte. Tako se je končala soška fronta, ki je trajala 29. Mesecev ali 888 dni in je zahtevala več kot milijon mrtvih, ranjenih, pogrešanih, da o razdejanju sploh ne govorimo.


05.09.2010

Ljubljanica - od deblaka do parnika

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.08.2010

Kako so nekdaj živeli na haloškem robu?

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


22.08.2010

Riba 1 in Riba 2

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


15.08.2010

Stožice nekoč in danes

Stožice imajo veliko zanimivih zgodb iz preteklosti. Večino od njih so zaznamovali šport in načrti za športno-rekreativno središče, ki so nastali že v mislih in načrtih legendarnega Stanka Bloudka. Ena takih je tudi zgodba o Konjeniškem klubu Ljubljana, ki že desetletja domuje prav v Stožicah. Po Sledeh časa v Stožicah se boo v pogovorih z doktorjem zgodovine športa Tomažem Pavlinom, s starosto slovenskega konjeništva Mojco Koren, z aktivno jahalko Mojco Kolenc in direktorjem Arhitekturnega muzeja doktorjem Petrom Krečičem odpravili daleč nazaj.


08.08.2010

Žička kartuzija - dinamičnih 850 let

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.08.2010

Med mitom in resnico o Barbari

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


25.07.2010

Orglice - inštrument, ki se še razvija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


18.07.2010

Maks Fabiani - arhitekt v Plečnikovi senci

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


11.07.2010

Srebreniške rane

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


04.07.2010

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


27.06.2010

Pred 200-letnico rojstva Stanka Vraza

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.06.2010

Ivan Konte - življenje več življenj

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


13.06.2010

Spomini na zabukovniški rudnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


06.06.2010

O totalitarizmih v 20. stoletju

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


30.05.2010

Dr. Alojzij Juvan

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


23.05.2010

Prekmurska melanholija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


16.05.2010

Zgodovina nogometa na Slovenskem

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


09.05.2010

Človek spet je brat človeku?

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


02.05.2010

Od zvezde pritlikavke do rdeče orjakinje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


25.04.2010

Od "Wehrmachta" k partizanom - uporniki za ceno lastne glave

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


Stran 37 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov