Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Verska vojna na stari celini

15.07.2018


Prva totalna vojna v Evropi

V Evropi 16. in 17. stoletja je vrelo. Zdelo se je kot, da se stara celina »kuha na počasnem ognju«. Napeto je bilo v vseh državniških tvorbah, ki so bile takrat cesarstva, kraljevine, kneževine. Takrat so bile najmočnejše države v Evropi Anglija, Francija, Španija in Sveto rimsko cesarstvo. Slednji dve sta bili v rokah madridske in dunajske veje Habsburžanov. Takrat so rekli, da na območjih pod nadzorom in vladavino teh dveh dinastij sonce nikoli ne zaide, saj sta imeli v svojih rokah pol sveta. Evropa je bila takrat tudi versko razdeljena, kar je bila posledica reformacije.

Kopičili so se vse manj obvladljiva hotenja vladarjev, vladarskih družin in tudi manjših administrativnih enot predvsem po vplivu in moči. Pogosto imenovana tridesetletna pa tudi verska vojna se je začela pred 400 leti, leta 1618 s tako imenovano praško defenestracijo. Druga praška defenestracija se je zgodila 23. maja leta1618. Predstavniki praških protestantskih stanov so takrat vdrli na grad in po prepiru vrgli skozi okno dva dunajska cesarska namestnika in pisarja. Za razliko od prve praške defenetsracije leta 1419, ko so skozi okno vrgli sedem katoliških članov mestnega sveta, ki tega niso preživeli, so dvesto let pozneje let skozi 21 metrov visoko okno, preživeli vsi trije.

Padli so namreč ali na kup smeti ali celo na kup gnoja. Viri o tem niso enotni. Ta dogodek je vrgel pokrovko z lonca, ki je že dolgo vrel in začela se je vojna, ki je bila nekajkrat blizu konca pa je zaradi novih igralcev, ki so stopili na oder, ali zamenjali padle, znova vzplamtela. Celotno vojno zgodovinarji delijo v štiri faze. Prva faza je bila češki upor in širitev vojne v nemške dežele (1618 – 1623), drugi dansko obdobje vojne (1624 -1629), tretje švedsko obdobje (1630 – 1635) in zadnje, četrto, francosko obdobje vojne (1635 – 1648).

Med to dolgotrajno vojno so se interesi vojskujočih nenehno spreminjali, odvisno od vojnih dosežkov, sproti pa so se tudi razdirala in sklepala nova zavezništva. Verskost vojne je bila bolj ali manj kulisa, saj je šlo predvsem za vpliv in moč v Evropi in s tem tudi v svetu. Mir, ki je pomenil konec te vojne, imenovan tudi Vestfalski mir, je bil sklenjen bolj ali manj v obupu, ko so vse strani spoznale, da v tej vojni opustošenja ne morejo zmagati. Ta mir je bil celo sklenjen v dveh med seboj 40 kilometrov oddaljenih mestih, v Münstru in Osnabrücku.

Pomenil pa je tudi konec 80-letnega nizozemskega boja za samostojnost. Kot poudarja avtor oddaje Jurij Popov, čeprav nimamo na razpolago natančnih podatkov o posledicah vojne, je brez dvoma šlo za eno najhujših totalnih vojn v evropski zgodovini, saj se je samo na primer v Svetovnem rimskem cesarstvu v teh letih število prebivalstva zmanjšalo z 21 na 13.5 milijona.


Sledi časa

907 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Verska vojna na stari celini

15.07.2018


Prva totalna vojna v Evropi

V Evropi 16. in 17. stoletja je vrelo. Zdelo se je kot, da se stara celina »kuha na počasnem ognju«. Napeto je bilo v vseh državniških tvorbah, ki so bile takrat cesarstva, kraljevine, kneževine. Takrat so bile najmočnejše države v Evropi Anglija, Francija, Španija in Sveto rimsko cesarstvo. Slednji dve sta bili v rokah madridske in dunajske veje Habsburžanov. Takrat so rekli, da na območjih pod nadzorom in vladavino teh dveh dinastij sonce nikoli ne zaide, saj sta imeli v svojih rokah pol sveta. Evropa je bila takrat tudi versko razdeljena, kar je bila posledica reformacije.

Kopičili so se vse manj obvladljiva hotenja vladarjev, vladarskih družin in tudi manjših administrativnih enot predvsem po vplivu in moči. Pogosto imenovana tridesetletna pa tudi verska vojna se je začela pred 400 leti, leta 1618 s tako imenovano praško defenestracijo. Druga praška defenestracija se je zgodila 23. maja leta1618. Predstavniki praških protestantskih stanov so takrat vdrli na grad in po prepiru vrgli skozi okno dva dunajska cesarska namestnika in pisarja. Za razliko od prve praške defenetsracije leta 1419, ko so skozi okno vrgli sedem katoliških članov mestnega sveta, ki tega niso preživeli, so dvesto let pozneje let skozi 21 metrov visoko okno, preživeli vsi trije.

Padli so namreč ali na kup smeti ali celo na kup gnoja. Viri o tem niso enotni. Ta dogodek je vrgel pokrovko z lonca, ki je že dolgo vrel in začela se je vojna, ki je bila nekajkrat blizu konca pa je zaradi novih igralcev, ki so stopili na oder, ali zamenjali padle, znova vzplamtela. Celotno vojno zgodovinarji delijo v štiri faze. Prva faza je bila češki upor in širitev vojne v nemške dežele (1618 – 1623), drugi dansko obdobje vojne (1624 -1629), tretje švedsko obdobje (1630 – 1635) in zadnje, četrto, francosko obdobje vojne (1635 – 1648).

Med to dolgotrajno vojno so se interesi vojskujočih nenehno spreminjali, odvisno od vojnih dosežkov, sproti pa so se tudi razdirala in sklepala nova zavezništva. Verskost vojne je bila bolj ali manj kulisa, saj je šlo predvsem za vpliv in moč v Evropi in s tem tudi v svetu. Mir, ki je pomenil konec te vojne, imenovan tudi Vestfalski mir, je bil sklenjen bolj ali manj v obupu, ko so vse strani spoznale, da v tej vojni opustošenja ne morejo zmagati. Ta mir je bil celo sklenjen v dveh med seboj 40 kilometrov oddaljenih mestih, v Münstru in Osnabrücku.

Pomenil pa je tudi konec 80-letnega nizozemskega boja za samostojnost. Kot poudarja avtor oddaje Jurij Popov, čeprav nimamo na razpolago natančnih podatkov o posledicah vojne, je brez dvoma šlo za eno najhujših totalnih vojn v evropski zgodovini, saj se je samo na primer v Svetovnem rimskem cesarstvu v teh letih število prebivalstva zmanjšalo z 21 na 13.5 milijona.


09.09.2018

Svet alkimije Barbare Celjske

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


02.09.2018

Miroslav Vilhar-po rodoslovnih poteh

Miroslava Vilharja v slovenski literarni zgodovini največkrat omenjajo kot avtorja čitalniške dramatike in ponarodelih pesmi. Bil pa je tudi časnikar, politik, narodni buditelj in graščak.


26.08.2018

Inge Morath

Radijski medij je precej neprimeren za opisovanje fotografij, na srečo pa dovolj primeren za opisovanje fotografov. Te dni je v Mariboru odprta retrospektivna razstava fotografinje Inge Morath. Njen fotografski opus zna vsak ljubitelj fotografije “na izust”, tudi njeni, pogosto glamurozni biografski podatki so v osveščeni javnosti znani. Manj znana pa je njena povezanost s Slovenijo, predvsem z njenim severovzhodnim delom. Zanimivo, skoraj enkratno pričevanje moža, ki je poznal Inge, v tokratni oddaji!


19.08.2018

Herbarijske zbirke

V tokratni oddaji se bomo posvetili herbarijskim zbirkam, saj so del slovenske zgodovine, kulture in identitete. Herbarij je zbirka stisnjenih in posušenih rastlin opremljena z ustreznimi podatki. Herbarijske zbirke omogočajo trajno shranjevanje rastlin, med njimi tudi tistih, ki so zgodovinsko najpomembnejše - gre za tipske primerke - na katerih so bile opisane posamezne vrste in podvrste. Se v Sloveniji dovolj zavedamo pomena herbarijev? Kakšna je njihova uporabna vrednost? Kako pomagajo pri prepoznavanju rastlinskih vrst in kakšne raziskave se opravljajo na herbariziranih rastlinah ter kdo so bili začetniki preučevanja rastlinstva pri nas - o tem v oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved.


12.08.2018

Praška pomlad 1968

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


05.08.2018

Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.07.2018

Iz vseh topov

Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistega obdobja očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra leta 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom Iz vseh topov!


22.07.2018

Na pranger ga dajmo!

Ta teden so se začele enomesečne sodne počitnice. To je priložnost, da se s svojih aktualnih tožarjenj, sodnih pozivov, postopkovnih zapletov in zastaranj ozremo nazaj in pogledamo, kako so spore reševali in prekrške kaznovali naši predniki v času fevdalnega družbenega reda. Takrat so bile lokalne skupnosti v sodno dogajanje vključene veliko aktivneje, kot smo danes; in kazen nikoli ni bila samo kazen, pač pa je imela veliko širši družbeni učinek.


08.07.2018

Hidroelektrarna Fala na Dravi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.07.2018

Cerkev svetega Cirila in Metoda

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.06.2018

Dr. Josip Kotnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.06.2018

Vzpon, ki je postavil temelje slovenski identiteti

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.06.2018

Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.06.2018

Templjarji na Slovenskem

Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.


27.05.2018

Potovanje na Severni rtič

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.05.2018

Štehvanje

Med Slovenci v Ziljski dolini so pomemben del (ohranjanja) identitete verski prazniki, prepleteni s starimi ljudskimi šegami. Med njimi je za zunanjega obiskovalca najbolj atraktivno t. i. štéhvanje. Gre za konjeniško igro moči in spretnosti, katere korenine segajo daleč v preteklost. Ta šega manjšino na skrajnem severozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja spremlja že stoletja, po spletu nenavadnih naključij pa se je po drugi svetovni vojni usidrala tudi v vaseh ljubljanskega Posavja.


13.05.2018

Trdovratne korenine strahu pred Turki

Prvi turški vpad se je zgodil pri Metliki leta 1408. Turke so sicer imenovali krvoločni psi, roparski ptiči, pa požigalci in divje svinje v vinogradu krščanstva.


06.05.2018

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.04.2018

Operna pevka Valerija Heybal

Pred nekaj leti je skupina opernih zanesenjakov pričela iz pozabe obujati operno pevko Valerijo Heybal. Rojeno Kamničanko je osebno in z njim testno povezano umetniško življenje premetavalo iz operne hiše v operno hišo, iz mesta v mestu, dokler ni pod večer življenja pristala v Ljubljani. Njena zgodba pa ni le zgodba o umetniku, ki se sooča s poklicnimi izzivi, z branjenem svoje umetniške integritete, temveč tudi zgodba o nemirnem času, skozi katerega je morala tudi glasba, kot najbolj posvečena med vsemi umetnostmi v nemirnem dvajsetem stoletju. Več o usodi, vsaj med ljubitelji opere znameniti Slovenke, lahko slišite v tokratni oddaji.


Stran 16 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov