Miroslava Vilharja v slovenski literarni zgodovini največkrat omenjajo kot avtorja čitalniške dramatike in ponarodelih pesmi. Bil pa je tudi časnikar, politik, narodni buditelj in graščak.

Letošnje leto imenujemo tudi Cankarjevo leto v počastitev 100. obletnice smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Zato je  razumljivo, da je ta obletnica nekako zasenčila še eno obletnico, in sicer 200. obletnico rojstva skladatelja, pesnika, časnikarja in narodnega buditelja Miroslava Vilharja. Ta je bil v svojem času in okolju pomembna  kulturna in politična osebnost, med drugim je sodeloval tudi s Franom Levstikom ter odločilno vplival na prebujanje narodne zavesti na slovenskem ozemlju. Skupaj s somišljeniki je organiziral vseslovenski ljudski Pivški tabor na Kalcu leta 1869. Pri tem je zanimivo, da je bilo njegovo rojstno ime Friderich Karel Wilicher, kar je bilo v skladu s tedanjimi navadami premožnih družin.  Vilharjev oče je, Fran Serafin, je bil premožen  mož, poštar v Planini, in organizator furmanskega prometa, tako imenovani "špediter". Bil je tudi lastnik gradu Kalc, ali Kalec, in obsežnih senožeti.  Vilharjeva narodna zavednost se je "prebudila" šele ko je predčasno končal študij v Gradcu, in se je vrnil domov, kjer naj bi v krogu svojih prijateljev spoznal vrednost in pomen domačega jezika.

Številne njegove pesmi, na primer: Po Jezeru in  Lipa, so ponarodele.

Ob njegovi obletnici  so letos pripravili že več dogodkov, s katerimi skušajo Miroslava Vilharja iztrgati pozabi. Ob tem bo izšla tudi knjiga izpod peresa Brigite Tornič Milharčič, profesorice glasbe,  v kateri bodo predstavljeni popravljeni in novi podatki o njegovem delu in življenju.

Rodoslovne poti

Zanimanje za Miroslava Vilharja pa ni povezano samo z uradnimi proslavami, že prej sta se za zgodovino družine Vilhar začela zanimati Matjaž Vilhar in njegova sestra Marjeta Marinčič, rojena Vilhar, in tako je leta 2015 nastala knjiga Rodovnik rodbine Vilhar. Tej pa sta oba omenjena avtorja dodala tudi knjigo Rodovnik družine Černač, ki je povezana z rodbino Vilhar.

Na zgornji sliki: Predstavitev dveh knjig Rodovnik rodbine Vilhar in Rodovnik rodbine Černač, v Notranjskem muzeju v Postojni dne 21.11.2015. Na sliki so : Alenka Čuk, kustosinja v Notranjskem muzeju v Postojni , avtor obeh knjig Matjaž Vilhar in njegova sestra, sourednica knjig, Marjeta Marinčič. Foto : Špela Marinčič.

V oddaji Sledi časa se bomo torej odpravili na rodoslovni potep, spoznali bomo vrednost Vilharjevih del in kaj nam prinaša novega  knjiga o Miroslavu Vilharju.

Sogovorniki

Zanimanje za Miroslava Vilharje je bilo  v krajih, kjer je živel in delal, vedno živo. Zato ne preseneča, da so nastajali takšni in drugačni zapisi o njegovem delu in življenju. Nekateri so zaradi enakega priimka iskali tudi povezave z njim, in eden takih, ki se je tega lotil zelo sistematično, je Matjaž Vilhar.

Na zgornji sliki:  Na sliki je avtor rodovnika rodbine Vilhar, Matjaž Vilhar, pred hišo, kjer so živele družina Aleksandra Jurija Vilharja, družina Ščitomirja Vilharja, njegovega sina in njuni potomci. Aleksander Jurij je bil Miroslavov brat. Sliko je posnela Marjeta Marinčič, dne 15.10.2013, ko sta raziskovala sorodnike Miroslava Vilharja. Arhiv slike : Matjaž Vilhar.

Ko je Matjaž brskal po domačem arhivu ter našel številne fotografije, na katerih so bili njegovi predniki in drugi ljudje, ki jih ni poznal, je dobil zamisel, da bi podrobneje raziskal družinsko deblo. Njegov oče je sicer na marsikatero fotografijo napisal datum in tudi kraj nastanka, vendar zraven pogosto ni zapisal imen in priimkov oseb na sliki.

Na zgornji sliki: Družina Jožefe Vilhar, hčerke Miroslava Vilharja, poročene Premrou.

Na zgornji sliki: Matjaž Vilhar ob slikah starega očeta Jožefa in stare mame Marije rojene Černač, na predstavitvi v Notranjskem muzeju v Postojni.

Brigita Tornič Milharčič, profesorica glasbe, se je lotila zelo zahtevne naloge, napisati knjigo z naslovom Pripoved o življenju in delu Miroslava Vilharja. V raziskavi je preverila že znane in odkrila nove podatke o življenju in delu tega pomembnega Slovenca. Pokazalo se je, da so mnogi podatki napačni, in da so avtorji, ki so opisovali Vilharja, te napačne podatke nekritično uvrščali v svoje zapise.

Skladatelj, pesnik, časnikar in narodni buditelj Miroslav Vilhar je bil zelo priljubljen med ljudstvom in še po njegovi smrti so se ga  spominjali kot prijaznega graščaka, ki je rad skladal pesmi in ki je razumel preprostega človeka. Zato ne preseneča, da se je njegovo ime ohranilo tudi zaradi njegovih pesmi, ki so ponarodele. Pavlina Škrlj Zrimšek, diplomirana slavistka, doma iz Knežaka, se je v svoji diplomski nalogi leta 2013 tako lotila odkrivanja tega širši Sloveniji mogoče malo manj znanega rojaka Miroslava Vilharja.

 Popravljeni in novi podatki o Miroslavu Vilharju

Profesorica Brigita Tornič Milharčiči je po vseh njej dostopnih virih in arhivih preverila podtake iz življenja in dela Miroslava Vilharja. Kar nekaj teh podatkov, ki so sicer objavljeni že desetletja je bilo napačnih. Zato bo potrebnega kar nekaj napora, da te napake odpravijo.

Miroslav Vilhar je bil  rojen v Planini pri Rakeku  7. 9. 1818 v hiši št. 67  Francu Serafinu in Ivani Obreza, v krstni knjigi župnije zapisan kot Friedrich Karl Wilicher.

Šolanje:

– nemška glavna šola v Postojni,

– nižja gimnazija v Št. Pavlu na Koroškem,

– gimnazija – licej (5. in 6. r.)  in filozofski študij v Ljubljani,

– pravna fakulteta v  Gradcu in  na Dunaju (ni verodostojnih zapisov),

– tri leta obiskoval vseučilišče na Dunaju in v Gradcu (navedba Frana Rakuše).

1843–1861

Leta 1843 se Vilhar poroči z Jožefo Dejak iz Senožeč. Naseli se na gradu Kalec.

V družini se rodi devet otrok – pet deklic in štirje dečki.

1848

Ustanovi narodno stražo v Senožečah. Med letoma 1849 in 1871 je župan v Knežaku.

1858–1861

Vilharjeve otroke poučuje Fran Levstik. Pred njim jih je poučeval Henrik Zagorjan.

1861–1864

Vilhar postane deželni poslanec. Vilharjeva družina se preseli v Ljubljano.

1862

Izvoljen je  za čitalniškega odbornika v odsek za bésede v ljubljanski čitalnici.

1863

Izdajati začne  politični list Naprej. Urednik je Fran Levstik.

1864

Zaradi članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah (avtor M.P.) Vilhar prestaja šesttedensko zaporno kazen na Žabjaku. Zaradi obsodbe izgubi poslanski mandat.

1864–1871

Vilhar se z družino vrne na grad Kalec. Je pobudnik ustanavljanja čitalnic na Pivškem. Otroke poučuje Jakob Alešovec.

1869

Je eden od pobudnikov in organizatorjev 1. tabora na Kranjskem in Notranjskem, ki je potekal na Kalcu.

1871

Miroslav Vilhar umre. Pokopan je v Knežaku.

USTVARJALNA POT

Graška leta: 1842–1843

– Glasbeni opus klavirskih skladb,

– pesmi Soldatenlied in Die Königin,

– tragedija v treh dejanjih Anna von Gösting (nedokončana).

1845–1871

Objave v časopisih: Novice, Slovenska bčela, Slovenski glasnik, Naprej.

1845

Predčutki, njegova prva slovenska pesem.

1849

V Novicah objavi pesmi Vodila pridnim kmetovalcem in Vodniku.

1848–1849

Godba ljubljanske narodne straže izvaja skladbi Živio-Polka in Polka-Slovenka.

1850

– Spevoigra Jamska Ivanka,

– zbirki klavirskih skladb Milice, okrogle in Zvezdice slovenske okroglice,

– pesmi Vesoljnimu svetu! in Slave dom,

– Slovenski koledar za leto 1851 (koledarski del, dvajset pesmi in šest basni).

1851

V Novicah objavi pesmi Sveta gora, Moj vertič in Kitica.

1852

– Zbirka samospevov – Pesmi Miroslava Vilharja: I. in II. Šestka – graška izdaja,

1. in II. Šestka – ljubljanska izdaja, ponarodele pesmi: Žalost, Zagorska in Pri luni,

– zbirka klavirskih valčkov Savelieder.

1858

Pred Bogom – edina nabožna pesem.

1860

Pesniška zbirka Pesmi – ponarodela je pesem Lipa (uglasbil jo je D. Jenko).

1861

Zbirka samospevov III. Šestka – ponarodele pesmi: Na jezeru, Na goro in Planinarica.

1862

– Zbirka samospevov IV. in V. Šestka – pesem Ne udajmo se je bila poleg pesmi Na jezeru največkrat izvajana pesem.

– Sloga. Slovenski koledar za navadno leto 1863 (koledarski del, dvajset pesmi, štiri kratkočasnice in šaloigra Slep ni lep).

1863

Klavirski skladbi Naprej. Polka française in Slovenski mladini! Polka mazurka op. 21.

1864–1868

Posveti se pisanju iger, epigramov, dramskih spisov.

1864

Koračnica Sokolova potnica

1865

Zbirka zbadljivih verzov Žabjanke

1865–1866

Vilharjeve igre, I–VI, poslovenjene: Filozof, Servus Petelinček, Igra Piké, izvirne: Detelja, Župan, Poštena deklica.

1866

Vilharjevo zadnje samostojno tiskano delo je Koledarček za navadno leto 1867 (pratika in 34 pesmi).

Fotogalerija

Ob zgornji fotografiji: Miroslav Vilhar ni pokopan v tej grobnici, ampak je njegov  grob od nje odmaknjen, vmes je pokopališka pot. Že kmalu naj bi tudi na tem mestu postavili obeležje.

In vendar

Miroslav Vilhar seveda v krajih od Planine, Postojne do Pivke in Knežaka,  še zdaleč ni "pozabljen" ali v senci "pomembnejših literarnih in drugih ime". Mogoče je malce spregledan v širši javnosti. Posebej razveseljivo pa je, da bo izšla nova knjiga o njegovem življenju in delu, in  da bodo kmalu točno označili njegovo zadnje počivališče.

Dodatek