Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi. Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.
Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.
V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.
Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.
V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.
V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.
Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.
Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.
572 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi. Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.
Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.
V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.
Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.
V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.
V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.
Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.
Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.
Pravice in dostojanstvo žensk so še posebej aktualna tema ob mednarodnem dnevu žena. Kritični sekularni glasovi menijo, da religije kot neke vrste konservativne institucije omejujejo njihove pravice. Obstaja pa tudi vse več (tudi feminističnih) tokov, ki prav v religijah vidijo prostor, kjer se ženska lahko uresniči v svoji naravi. Mnenja bodo soočile: muslimanka, katoličanka in evangeličanka. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Škofjeloški pasijon temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku iz leta 1721, ki ga je napisal kapucin Lovrenc Marušič. Poleg tega je tudi najstarejša ohranjena dramska režijska knjiga v Evropi in največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji. Zaradi svoje izvirnosti in pomena, bogatega slovenskega jezika in samega obsega predstave je Škofjeloški pasijon razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.
Trpljenje človeka, ki je v svoji zgoščeni obliki edinstveno oziroma zelo posebno, se zdi temeljna izkušnja človeka, ki se razpira v razprti in nikoli dokončno opredeljeni razsežnosti: slutnji o trajnem obstoju in prehodnem bivanju. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Pred tibetanskim budističnim novim letom se bomo pogovarjali o Zen budizmu, ki sicer prvotno izhaja iz Kitajske. Učenje poudarja predvsem izvajanje meditacije v iskanju prebujenja, ki ga imenujejo pot razsvetljenja. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Če sta bila vera in kultura v preteklosti skoraj neločljivo povezani, pa se danes zdi, da je med obema malo dialoga. Kako blizu in kako daleč sta si vera in kultura na Slovenskem, se bomo spraševali v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ena najstarejših človeških institucij, ki presega zgodovinske zapiske, se je v teku tisočletij razvijala in spreminjala. Poroka je (formalni ali neformalni) pravni akt, ki ga najdemo v vseh civilizacijah. Z vidika religij pa ima poroka tudi presežno naravo.
Mormóni so člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni. Religiozni nauk temelji na Bibliji in Mormonovi knjigi iz leta 1830, opisov videnj Josepha Smitha. Njihove misijonarje in pripadnike lahko najdemo po celem svetu, čeprav prihajajo iz ZDA, konkretno iz Utaha. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ekumenizem ali gibanje za povezanost kristjanov ima svoje korenine v začetku 20. stoletja in si prizadeva za medsebojno povezovanje in enakovreden položaj različnih krščanskih cerkva. Osnova ekumenizma so tisti elementi, ki povezujejo vse kristjane: sveto pismo, krst in vera v troedinega Boga. Koliko je v ekumenskem gibanju teorije in kako živo je v praksi?
»Panta rei – vse teče!« je misel grškega filozofa Heraklita, s katero utemeljuje svojo filozofijo, da v svetu ni nič stalnega, ampak se vse nenehno spreminja. Nastajanje in spreminjanje je večni boj nasprotij, zato Heraklit pravi: »Boj je oče vsega in vsemu kralj«. Je tudi vojna neizbežno dejstvo družbenopolitičnega življenja in kaj o vojni pravi Sveto pismo? O tem v oddaji, ki jo vodi Marko Rozman.
V pravoslavni cerkvi v Zagrebu je patriarh Srbske pravoslavne Cerkve Irinej minulo poletje ustoličil novega zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija. Nasledil je aprila preminulega metropolita Jovana, ki je metropolijo vodil dobrih 30 let. Kot je dejal Perić, bo skrbel predvsem za pravoslavne vernike v zagrebško-ljubljanski metropoliji, iskreno pa si bo prizadeval za dialog tako z vernimi kot nevernimi. O njegovem dosedanjem delu in načrtih za prihodnost se je z metropolitom pogovarjal Peter Frank.
V tokratni oddaji boste lahko prisluhnili povzetku oddaj leta 2014. Z aktualnimi gostmi smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved.
Krščanska tradicija je rojstvo Božjega Sina umestila v dotedanji rimski praznik, imenovan dan nepremagljivega Sonca, kjer so Rimljani častili božanstvo Sonce. V prostor naravne religije stopi Logos, ki pa ne sovpada s kozmosom, ampak je njegovo počelo Beseda, ki kozmos ustvarja. V oddaji o tem, kako je krščanstvo privzelo in preoblikovalo prvine rimskega praznika.
Prazniki so bili od nekdaj sestavni del življenja, saj so s svojo simboliko mnogim pomagali razumeti življenje. Pred vsakim praznovanjem bi se bilo treba miselno in duhovno pripraviti, kar pa v dobi potrošništva številnim predstavlja velik izziv. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Advent je čas pričakovanja in priprave na božič. Z zadnjo nedeljo v novembru se je namreč začelo novo cerkveno leto, štiri svečke na adventnem vencu pa nakazujejo čas do praznika Jezusovega rojstva. Ulice so napolnile stojnice, ki ponujajo to in ono, marsikje sredi trga stoji smreka, okrasje in luči pa naznanjajo, da stopamo v čas praznovanja in veselja. Številni trgovci so pohiteli in tako imenovani »veseli december« začeli že v jesenskih mesecih. Je advent še čas priprave na praznike ali pa vse bolj postaja čas množičnih nakupov in izpraznjenih denarnic?
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Vodenje Ljubljanske nadškofije bo v nedeljo prevzel frančiškan p. Stane Zore. Leta 1461 ustanovljena škofija bo tako dobila 36. škofa. Kakšno mesto so imeli ljubljanski škofje v slovenski zgodovini skozi čas in kakšen je bil njihov vpliv na družbeno-kulturnem področju v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Duhovna gibanja, združenja in skupnosti so se v Cerkvi razcvetela po II. vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) in združujejo predvsem laike. Člani se srečujejo in povezujejo v majhne skupine, pri čemer je poudarek na karizmi, osebnih odnosih in medsebojnem zaupanju. Pogosto presegajo lokalno, škofijsko ali narodno raven – v domačem in mednarodnem krogu pripadnike povezuje ista duhovnost, ki je pogosto povezana z duhovnostjo določene redovne skupnosti. So tudi pokazatelj cerkvene živosti, mladostnosti in raznovrstnosti.
Pri nas sv. Martin sodi med najbolj priljubljene svetnike in je po številu cerkva, ki so mu posvečene, takoj za Materjo božjo. Tudi to osebno ime ni zastaralo, celo vedno pogosteje je v rabi, saj je Martin letos na 24-em, Martina pa na 26-em mestu med imeni v Sloveniji. Leta 2005 je Svet Evrope sv. Martina Tourskega razglasil za simbol evropske kulture, ker naj bi utelešal idejo medsebojnega sožitja evropskih narodov in kultur. Zavetnik vojakov, konjenikov, kovačev, vinogradnikov in gostilničarjev pa je povezan tudi z začetki evropskega meništva ter obširno romarsko kulturo. S p. dr. Edvardom Kovačem se je pogovarjal Peter Frank.
Ko so antični filozofi na duhovnih vajah razmišljali kako umreti, so postopoma sprejemali smrt in se je niso več bali. S premišljevanjem o svoji minljivosti so se učili živeti. Koliko ljudi danes še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Kako se danes ljudje soočajo z umiranjem in smrtjo, ki čakata prav vsakega? O zadnjem delu življenja se bo z dr. Vereno Perko in s. Emanuelo Žerdin pogovarjal Peter Frank.
Neveljaven email naslov