Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Verska prepričanja narekujejo izbor hrane

13.05.2018


Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi ter posegajo tudi na jedilnik vernikov.

Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.

Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.

V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.

Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.

Svetovno halal tržišče dosega letni promet okoli 635 milijard ameriških dolarjev in je najhitreje rastoče tržišče na svetu.

V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.

V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.

Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.

Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.


Sledi večnosti

572 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Verska prepričanja narekujejo izbor hrane

13.05.2018


Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi ter posegajo tudi na jedilnik vernikov.

Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.

Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.

V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.

Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.

Svetovno halal tržišče dosega letni promet okoli 635 milijard ameriških dolarjev in je najhitreje rastoče tržišče na svetu.

V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.

V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.

Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.

Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.


12.08.2018

Marijanski muzej na Sveti Gori

Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Kraljice Svetogorske, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani, ter si ob tem ogledajo še Marijanski muzej, zbirko sakralnih predmetov, ki prikazuje razvoj Marijinega svetišča in čaščenja vse do danes. Začetki tukajšnjega božjepotništva sicer segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.


05.08.2018

Teen Challenge

V tokratni oddaji oddaji vam predstavljamo krščanski rehabilitacijski center za zdravljenje odvisnosti Izhod-Teen Challenge Slovenija, ki deluje v Novi vasi nad Dragonjo v občini Piran. Poglobljeni intimni odnos do Boga je eden od temeljev doktrine po kateri se tod odvisniki vračajo v življenje. Avtor oddaje je Tone Petelinšek.


29.07.2018

Cerkvena umetnost in barok

Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. O tem, kako se to kaže na evropskih in slovenskih tleh v oddaji Sledi večnosti v kateri gostimo: profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


22.07.2018

Mladi kristjani v objemu poletja

Tokratno oddajo smo pripravili ob zaključku najstniškega poletnega tabora v Ženavljah na Goričkem v tamkajšnjem binkoštnem duhovnem centru. Udeležilo se ga je 68 mladih s širšega slovenskega prostora, iz različnih krščanskih cerkva, pa tudi iz neverujočih družin. Vsi so bili veseli in radostni, v objemu človeških in božjih bližin. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.


15.07.2018

Gozdni budistični samostan: Samanadipa

Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že dve leti prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji – redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


08.07.2018

Do poroke brez spolnosti?

Poletje lahko imenujemo tudi visoka poročna sezona, saj ste številni zaročenci v tem času uradno potrjujejo v zakonski zvezi. Za nekatere pare ima poroka še poseben pomen: na poročno noč se mlad par prvič sreča v intimnem okolju in se po mesecih ali celo letih spolne vzdržnosti prepusti telesni združitvi. Zakaj se nekateri pari odločajo za spolno vzdržnost pred poroko in kakšno vlogo imajo pri tem verski nauki?


01.07.2018

Skavtsko – druženjska duhovnost mladih

V tokratni oddaji gostimo 5 študentov ljubljanske univerze doma iz Novega mesta in okolice; kristjani so in aktivni v obnebju novomeške skavtske organizacije z imenom Gorjanski medvedje – steg 1. Gregor Deželan, Klemen Kovač, Lina Drenik, Urban Žagar in Manca Tori v oddaji spregovorijo o tem, kako aktivnosti, kot je skavtstvo, mladim pomagajo oblikovati celostne vrednostne vzorce v odnosu do narave, soljudi in do Boga. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


24.06.2018

Je nogomet religija?

Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo? Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo je pripravil Marko Rozman.


17.06.2018

Ikona - okno v svet transcendence

Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po točno določenih pravilih in so običajno naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji ter srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo. Gosta oddaje sta ikonopisca Albina Nastran in Tine Jenko.


10.06.2018

Versko življenje v partizanskih enotah

V tokratni oddaji predstaviljamo pestro paleto razvejanega verskega življenja v slovenskih partizanskih enotah v letih 1941-1945. O tem pripovedujejo: zgodovinar dr.Marjan Žnidarič in aktivni udeleženci 2.svetovne vojne – poveljnik Zidanškove in Šlandrove brigade Franc Sever Franta iz Ljubljane ter borca-partizana Franček Bera iz Slovenske Bistrice in Ivo Grobelnik iz Celja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


03.06.2018

Politika in duhovnost v ZDA

Predsednik Združenih držav Donald Trump je pred kratkim ustanovil poseben urad za verstva. To je sprožilo razprave o vlogi vere in različnih verskih skupnosti v ameriškem javnem življenju in tudi primerjave z evropskimi praksami. V Združenih državah različne verske skupnosti niso tako strogo ločene od države kot v večini evropskih držav. Vendar je predvsem v politiki tanka meja med javnim, po večini posvetnim, in izpovedovanjem verskih ali z veroizpovedjo povezanih etičnih prepričanj. To se je pokazalo tudi pri izsiljenem in potem preklicanem odstopu kaplana, sicer katoliškega duhovnika in jezuita, Predstavniškega doma ameriškega Kongresa. Omenjeni duhovnik je za nekatere nastopil preveč politično, ko je pred razpravo o davčnih reformah poslance pozval, naj ne pozabijo na revne. Gosta oddaje sta dr. Peter Lah s papeške univerze Gregoriana in dr. Aleš Črnič s FDV Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


27.05.2018

Ramazan po svetu

Poleg izpovedovanja vere in romanja v Meko je post v ramazanu ena izmed petih islamskih dolžnosti. Ob koncu dneva se konča z molitvijo in večerjo, najpomembnejša pa je večerna molitev, približno dve uri po koncu posta. Koliko se tega sicer držijo muslimani po različnih predelih sveta, smo preverili v sodelovanju s štirimi radijskimi dopisniki. Tako smo pogledali na Kosovo, v Bosno, Nemčijo, Rusijo in na Bližnji vzhod. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


20.05.2018

Binkošti

Na binkoštno nedeljo v oddaji posthumno predstavljamo pogovor z blagopokojnim pastorjem iz Murske Sobote mag. Ferijem Kuzmičem. Govorili bomo o simbolni in konkretni sporočilnosti binkoštnega dogajanja. Troedinost božje skrivnosti je eno od sidrišč kristjanove intime v odnosu do Boga, pri čemer je prav Sveti Duh motor in promotor te žive vere. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


06.05.2018

Izzivi duhovniškega poklica

Biti duhovnik pomeni predvsem biti na voljo, biti predan in biti v službi človeka in Boga - biti promotor dialoga med njima. Kako to božjo ljubezen dobrote, sočutja in odpuščanja tkati v vsakodnevne odnose in razmerja? Kako nositi ljudem Luč in Upanje in to takrat, ko je to najtežje? O vsem tem v oddaji razmišljata upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


29.04.2018

Ekološki kmet in duhovnik

Katoliški duhovniki so v zadnjih nekaj stoletjih s svojimi različnimi darovi močno zaznamovali sociokulturno krajino slovenstva. Mnogi med njimi so se, zlasti na podeželju, ukvarjali tudi s kmetijstvom. V današnji oddaji gostimo enega največjih slovenskih ekoloških kmetov, duhovnika, 43-letnega Dejana Horvata iz Markovcev v Prekmurju. O svoji razpetosti med delom na zemlji in pastirsko službo je spregovoril v tokratni oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.


22.04.2018

Verski turizem

Sveta dežela, Meka, Kumbha Mela, Rim, Santiago de Compostela, Lurd so središča, kjer se zbirajo verniki iz celega sveta. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gosta oddaje sta Oskar Savarin in pater Peter Lavrih.


15.04.2018

Jakobova pot

Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti, da se podajo na svojevrstno telesno in duhovno doživetje. Zelo je priljubljena tudi med Slovenci, ki se na pot odpravijo peš ali s kolesom. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


08.04.2018

Pogled iz vesolja - Randy Bresnik

Ameriški vesoljec slovenskega rodu Randy Bresnik je pred kratkim obiskal domovino svojih prednikov. Na vesoljskih misijah je bil dvakrat. Tomaž Gerden se je z njim pogovarjal o duhovnih razsežnostih bivanja na Mednarodni vesoljski postaji, o posebnem pogledu na Zemljo z vesolja.


01.04.2018

Nadškof Alojzij Cvikl: »Iz teme bo zasvetila luč«

V tokratni praznični oddaji bo naš gost mariborski nadškof metropolit mag. Alojzij Cvikl … o krščanstvu kot veri upanja, svobode in radosti bomo govorili, pa o odgovornosti vsakega posameznika pred izzivi časa in večnosti, kristjanov še posebej.


Stran 17 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov