Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi ter posegajo tudi na jedilnik vernikov.
Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.
Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.
V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.
Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.
Svetovno halal tržišče dosega letni promet okoli 635 milijard ameriških dolarjev in je najhitreje rastoče tržišče na svetu.
V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.
V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.
Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.
Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.
572 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi ter posegajo tudi na jedilnik vernikov.
Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.
Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.
V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.
Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.
Svetovno halal tržišče dosega letni promet okoli 635 milijard ameriških dolarjev in je najhitreje rastoče tržišče na svetu.
V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.
V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.
Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.
Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.
Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.
Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.
Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.
Kakšna je vrednost postnega časa danes, ali je to za večino ljudi morda le obdobje prehranske diete ali pomembno sredstvo za duhovno in telesno poglobitev vere pred veliko nočjo, za kristjane najpomembnejšim verskim praznikom. O teh vprašanjih premišljujejo škof Andrej Saje, evangeličanski duhovnik in nekdanji škof Geza Filo, posvečena sestra iz skupnosti Emanuel Helena Reberc in dramski igralec Gregor Čušin.
Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se na celinskem zasedanju za Evropo je v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih cerkva. O razlikah med krajevnimi cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.
Pred bodočimi študentkami in študenti je odločitev, kam po srednji šoli. Ponudba visokošolskih zavodov je izjemno pestra. Visokošolski razpis za vpis v novo študijsko leto prinaša nekaj novosti, med njimi je tudi novi študijski program na dodiplomski stopnji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Človek in medosebni odnosi. Kakšna znanja bodo osvojili med študijem bodoči diplomanti na tej študijski smeri? O tem in vlogi Teološke fakultete danes s prodekanom za študijske zadeve na Teološki fakulteti dr. Tadejem Stegujem.
V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?
V Katoliški cerkvi 24. januarja praznujejo god svetega Frančiška Saleškega, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. Med slovenskimi duhovniki med najbolj medijsko prepoznavne osebnosti sodi Martin Golob, župnik v Župniji Grosuplje, ki je ustvaril skupaj z novinarjem spletnega portala Aleteia Lojzetom Grčmanom knjižno uspešnico Na spletni prižnici. Golob kot sv. Frančišek Saleški v srednjem veku išče poti, kako ljudem oznanjati Boga, se pa ob tem ne ukvarja s svojim vplivom na ljudi. Pisanje knjige pa je za oba avtorja izjemna izkušnja.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov – ki je eden izmed ekumenskih dogodkov – poteka pod svetopisemskim geslom Naučite se delati dobro, skrbite za pravico. Krščanske cerkve v Sloveniji v omenjenem tednu organizirajo več dogodkov po svojih cerkvah; največkrat se kristjani različnih veroizpovedi zberejo pri ekumenskem bogoslužju. O sporočilu tedna molitve, sodelovanju med Cerkvami pri nas in njihovi morebitnem še tesnejšem povezovanju premišljujejo celjski katoliški škof Maksimilijan Matjaž, evangeličanski škof Leon Novak, pravoslavni celjski paroh Goran Šljivić in superintendent evangelijskih binkoštnih kristjanov Daniel Grabar.
Ljubljana bo konec decembra letos gostila petdnevno taizéjsko Evropsko srečanje mladih kristjanov. Organizacija Romanja zaupanja na zemlji, kot se imenuje tudi omenjeno evropsko srečanje mladih, bo velik izziv. V naši prestolnici se bo po prvih ocenah zbralo 6 tisoč mladih iz drugih evropskih držav in približno 4 tisoč mladih Slovenk in Slovencev. Večina teh romarjev bo prebivala pri domačinih, zato organizatorji upajo na gostoljubje Ljubljančank in Ljubljančanov. Podporo pri organizaciji srečanja mladih romarjev bo zagotavljala Katoliška mladina, njeni številni prostovoljke in prostovoljci. Zato gostimo koordinatorja Evropskega srečanja mladih Tilna Čebulja iz Katoliške mladine in katoliškega duhovnika ter direktorja Katoliške mladine Matevža Mehleta.
Večina pravoslavnih vernikov praznuje božič, praznik Jezusovega rojstva, 13 dni po katoličanih in protestantih. Predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ljubljanski paroh Borislav Livopoljac, poudarja, da nam božič sporoča, da je na ta dan Bog postal človek, da bi mi skozi njega postali božji otroci. Predstavlja stališča Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji do nekaterih posvetnih tem, kot je želja, da bi tudi pravoslavni vikar ponujal duhovno oskrbo v slovenski policiji in vojski.
V pvih Sledeh večnosti v letu 2023 se oziramo v preteklo leto. Predstavljamo nekaj najpomembnejših poudarkov iz leta 2022.
V številnih domovih, pa tudi nekaterih državnih in občinskih ustanovah sveti luč miru iz Betlehema. Njen plamen so tudi letos ponesli po Sloveniji katoliški skavtinje in skavti; spremlja ga geslo Vstani in sveti! Kakšno je sporočilo gesla in na kaj opozarjajo skavtinje in skavti v letošnji poslanici? Ta skavtska akcija ima dobrodelni pomen, zato skavtinja Ana Medvešček in skavta Jernej Gačnikar in Matija Kerin pojasnjujejo, komu vse bodo podarili zbrana sredstva, pa tudi to, kako ponavadi preživijo sveti večer in kaj jim pomeni.
Policistke in policisti ter njihovi družinski člani imajo od leta 2007 na voljo tudi duhovno oskrbo kot eno od oblik pomoči. 14 let jim jo je zagotavljal le en katoliški duhovnik, lani sta se mu pridružila še en katoliški duhovnik ter stalni diakon pri Katoliški cerkvi v Sloveniji. Letos poleti je poslanstvo policijskega vikarja nastopil tudi evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Ta se je po štirih letih vodenja evangeličansko-luteranske župnije v Trstu v začetku junija vrnil v Ljubljano. Poslanstvo vojaškega vikarja, ki ga je prekinil zaradi odhoda v Trst, zdaj nekaj mesecev opravlja v Slovenski policiji, pri kateri je odgovoren za duhovno oskrbo na policijskih upravah Maribor in Murska Sobota.
Kakšni so sadovi sinode v Katoliški cerkvi v Sloveniji, kakšni so odnosi v duhovščini v luči anonimne prijave škofa Andreja Sajeta, da je zagrešil davčno utajo? Po mnenju nekaterih škofov jo je podal nekdo iz duhovščine. Prvi škof odločno zagovarja ničelno toleranco do spolnih zlorab v Cerkvi in poudarja, da katekizem Katoliške cerkve istospolno usmerjene ljudi sprejema s spoštovanjem. Tudi o tem, kakšna je vloga Cerkve pri blaženju sovražnega govora v družbi, o odprtih vprašanjih med državo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji in njenem plačevanju davkov.
Za Vatikan je boj proti spolnim zlorabam v Katoliški cerkvi v obdobju papeža Frančiška najpomembnejše področje življenja in delovanja Cerkve. Lokalne Cerkve morajo v skladu z dokumenti papeža Frančiška vzpostaviti dvostopenjski sistem odkrivanja in pomoči žrtvam spolnih zlorab. Večina slovenskih škofov je po škofijah že ustanovila urade za sprejemanje in spremljanje žrtev spolnih zlorab, več kot leto dni pa škofje ne zmorejo ustanoviti neodvisne komisije za zaščito otrok na ravni Cerkve v Sloveniji. Obljubljajo, da jo bodo v nekaj mesecih, pri tem jih spodbuja tudi tajnik Papeške komisije za zaščito mladoletnih p. Andrew Small, ki se je pred dnevi udeležil plenarnega zasedanja Slovenske škofovske konference na temo zaščite otrok, mladostnikov in ranljivih odraslih ljudi v Cerkvi. Vatikan ugotavlja, da zdajšnja obravnava pedofilije v Cerkvi pri nas ni najboljša. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje zagotavlja, da je cilj vzpostaviti transparentne postopke na področju odkrivanja spolnih zlorab otrok v Katoliški cerkvi v Sloveniji; medtem ko duhovnik Janez Cerar iz zavoda Dovolj je poziva škofe, naj ustanovitev komisije prestavijo iz prve v šesto prestavo.
Na prvo adventno nedeljo kristjani vstopijo v adventni čas, ki ga zaokrožijo na sveti večer, 24. decembra. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Božjega sina Jezusa. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem prižgejo na prvo adventno nedeljo. Potem pa vsako nedeljo naslednjo svečo, naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Dijaki katoliške Gimnazije Želimlje, ki med tednom prebivajo v Domu Janeza Boska: Zala Peternelj, Marija Kričelj, Izak Debeljak in Matic Žibrik, premišljujejo o dejavnostih v adventnem času v dijaškem domu, ki jim bogatijo proste ure. V središče postavljajo duhovno dimenzijo adventnega časa kot priložnost za krepitev osebne vere in izboljšanja odnosov z vrstniki ter drugimi ljudmi, ne pa zunanjega blišča.
Na predvečer praznika Kristusa, Kralja vesolja, ko se končuje tudi cerkveno leto in ko svetovna Katoliška cerkev praznuje svetovni dan mladih, je v Novi Gorici potekalo prvo srečanje mladih vernic in vernikov Katoliške cerkve z obeh strani italijansko-slovenske državne meje. Namenjeno je bilo njihovemu spoznavanju, skupni molitvi in sveti maši, ki sta jo darovala goriški in koprski škof. Želja organizatorjev je, da bi tovrstno srečanje mladih postalo tradicionalno in da bi bilo tudi del praznovanja evropske prestolnice kulture, to bosta namreč obe Gorici v letu 2025. Vsebino novogoriškega srečanja mladih katoličanov in priprave na svetovno srečanje mladih v Lizboni na Portugalskem, udeležili se ga bodo tudi številni mladi iz Slovenije, predstavlja duhovnik koprske škofije, pristojen za pastoralo mladih v škofiji, in šolski kaplan na Škofijski gimnaziji Vipava Primož Erjavec.
Tri študentke ljubljanske Univerze – stare od 21 do 23 let: Tonja Čižič iz Miklavža na Dravskem Polju, Tina Mladenović iz Ljubljane in Petrisa Čanji iz Celja so novorojene kristjanke iz različnih evangelijskih cerkva. Tema pogovora: odnos mladih do pojmovanja in občutenja Boga in presežnega nasploh.
V letu, ko se spominjamo 150-letnice rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika, je izšla knjiga »Plečnik živim in mrtvim – Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča, ki jo je uredil frančiškan, do nedavnega župnik za Bežigradom, dr. Andraž Arko. V oddaji bo govoril o Plečnikovih vizijah za Baragovo semenišče, o cerkvah, ki so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča podrli in postavili novo po njegovih načrtih in o življenju bežigrajske župnije v zadnjih šestdesetih letih.
Neveljaven email naslov