Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov