Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomi Jagarinec, kondicijski trener Dejana Zavca, ki živi svoje sanje v Dohi
Najprej se selimo tja, kjer je zares toplo vse leto. V Doho, kamor se je pred nekaj leti podal Tomi Jagarinec, med drugim tudi kondicijski trener našega boksarskega šampiona Dejana Zavca. Od tam pa v Luksemburg, kjer se je minulo nedeljo prav tako začelo novo šolsko leto. Posebnost pa je to, da tam dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta.
Tomi Jagarinec je človek, za katerega bi lahko rekli, da živi svoje sanje – opravlja poklic, kjer je izjemno cenjen, živi ob morju in zasluži več, kakor bi zaslužil v Sloveniji. A njegova zgodba je vse prej kot sanjska, da je prišel do vsega naštetega, je nekdanji kondicijski trener Dejana Zavca prehodil dolgo pot, ki ni bila vedno lahka.
Minulo nedeljo se je novo šolsko leto začelo tudi v Luksemburgu, kjer pravzaprav dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta. V Luksemburgu sicer živi in dela približno 700 Slovencev, nekaj sto jih je organiziranih tudi v slovenskem društvu Slolux, ki je zaradi velikega interesa po učenju slovenščine dalo tudi pobudo za organiziranje slovenskega dopolnilnega pouka na tem območju. Slovenski jezik in kulturo od letos tako v Luksemburgu poučuje učiteljica Nataša Garafol, ki sicer že nekaj časa vodi slovenski dopolnilni pouk v Bruslju in Genku. V pogovoru z Lili Brunec je Nataša Garafol spregovorila o prvem letošnjem šolskem srečanju v Luksemburgu in vsebini dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Program seminarja bo določen naknadno. Več informacij najdete na spletni strani urada.
Na Uradu republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled razstava slikarskih del umetnice Tamare Burmicky. Umetnico je na odprtju razstave predstavil prof.dr. Anton Prosen, ki je številnim obiskovalcem opisal njeno kariero in umetniško ustvarjanje. Razstava bo na ogled do konca oktobra 2018 v delovnih urah Urada.
Izseljensko društvo Slovenija v svetu vabi na Koncert slovanske sakralne glasbe. Priložnostni zbor sestavljajo pevci iz matične, zamejske in zdomske Slovenije pod vodstvom dirigentke Lučke Kralj Jerman, ki je kot povojna izseljenka v Argentini ustvarila bogato zborovsko kariero. Izbor skladb je oblikovan iz bogate zapuščine sakralne zborovske glasbe slovanskih narodov. Zbor bo nastopil le dvakrat in sicer: v četrtek, 4. oktobra, ob 19.30, v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani in v nedeljo, 7. oktobra, ob 17.00 v stolnici Sv. Justa v Trstu.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tomi Jagarinec, kondicijski trener Dejana Zavca, ki živi svoje sanje v Dohi
Najprej se selimo tja, kjer je zares toplo vse leto. V Doho, kamor se je pred nekaj leti podal Tomi Jagarinec, med drugim tudi kondicijski trener našega boksarskega šampiona Dejana Zavca. Od tam pa v Luksemburg, kjer se je minulo nedeljo prav tako začelo novo šolsko leto. Posebnost pa je to, da tam dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta.
Tomi Jagarinec je človek, za katerega bi lahko rekli, da živi svoje sanje – opravlja poklic, kjer je izjemno cenjen, živi ob morju in zasluži več, kakor bi zaslužil v Sloveniji. A njegova zgodba je vse prej kot sanjska, da je prišel do vsega naštetega, je nekdanji kondicijski trener Dejana Zavca prehodil dolgo pot, ki ni bila vedno lahka.
Minulo nedeljo se je novo šolsko leto začelo tudi v Luksemburgu, kjer pravzaprav dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta. V Luksemburgu sicer živi in dela približno 700 Slovencev, nekaj sto jih je organiziranih tudi v slovenskem društvu Slolux, ki je zaradi velikega interesa po učenju slovenščine dalo tudi pobudo za organiziranje slovenskega dopolnilnega pouka na tem območju. Slovenski jezik in kulturo od letos tako v Luksemburgu poučuje učiteljica Nataša Garafol, ki sicer že nekaj časa vodi slovenski dopolnilni pouk v Bruslju in Genku. V pogovoru z Lili Brunec je Nataša Garafol spregovorila o prvem letošnjem šolskem srečanju v Luksemburgu in vsebini dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Program seminarja bo določen naknadno. Več informacij najdete na spletni strani urada.
Na Uradu republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled razstava slikarskih del umetnice Tamare Burmicky. Umetnico je na odprtju razstave predstavil prof.dr. Anton Prosen, ki je številnim obiskovalcem opisal njeno kariero in umetniško ustvarjanje. Razstava bo na ogled do konca oktobra 2018 v delovnih urah Urada.
Izseljensko društvo Slovenija v svetu vabi na Koncert slovanske sakralne glasbe. Priložnostni zbor sestavljajo pevci iz matične, zamejske in zdomske Slovenije pod vodstvom dirigentke Lučke Kralj Jerman, ki je kot povojna izseljenka v Argentini ustvarila bogato zborovsko kariero. Izbor skladb je oblikovan iz bogate zapuščine sakralne zborovske glasbe slovanskih narodov. Zbor bo nastopil le dvakrat in sicer: v četrtek, 4. oktobra, ob 19.30, v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani in v nedeljo, 7. oktobra, ob 17.00 v stolnici Sv. Justa v Trstu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov