Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomi Jagarinec, kondicijski trener Dejana Zavca, ki živi svoje sanje v Dohi
Najprej se selimo tja, kjer je zares toplo vse leto. V Doho, kamor se je pred nekaj leti podal Tomi Jagarinec, med drugim tudi kondicijski trener našega boksarskega šampiona Dejana Zavca. Od tam pa v Luksemburg, kjer se je minulo nedeljo prav tako začelo novo šolsko leto. Posebnost pa je to, da tam dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta.
Tomi Jagarinec je človek, za katerega bi lahko rekli, da živi svoje sanje – opravlja poklic, kjer je izjemno cenjen, živi ob morju in zasluži več, kakor bi zaslužil v Sloveniji. A njegova zgodba je vse prej kot sanjska, da je prišel do vsega naštetega, je nekdanji kondicijski trener Dejana Zavca prehodil dolgo pot, ki ni bila vedno lahka.
Minulo nedeljo se je novo šolsko leto začelo tudi v Luksemburgu, kjer pravzaprav dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta. V Luksemburgu sicer živi in dela približno 700 Slovencev, nekaj sto jih je organiziranih tudi v slovenskem društvu Slolux, ki je zaradi velikega interesa po učenju slovenščine dalo tudi pobudo za organiziranje slovenskega dopolnilnega pouka na tem območju. Slovenski jezik in kulturo od letos tako v Luksemburgu poučuje učiteljica Nataša Garafol, ki sicer že nekaj časa vodi slovenski dopolnilni pouk v Bruslju in Genku. V pogovoru z Lili Brunec je Nataša Garafol spregovorila o prvem letošnjem šolskem srečanju v Luksemburgu in vsebini dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Program seminarja bo določen naknadno. Več informacij najdete na spletni strani urada.
Na Uradu republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled razstava slikarskih del umetnice Tamare Burmicky. Umetnico je na odprtju razstave predstavil prof.dr. Anton Prosen, ki je številnim obiskovalcem opisal njeno kariero in umetniško ustvarjanje. Razstava bo na ogled do konca oktobra 2018 v delovnih urah Urada.
Izseljensko društvo Slovenija v svetu vabi na Koncert slovanske sakralne glasbe. Priložnostni zbor sestavljajo pevci iz matične, zamejske in zdomske Slovenije pod vodstvom dirigentke Lučke Kralj Jerman, ki je kot povojna izseljenka v Argentini ustvarila bogato zborovsko kariero. Izbor skladb je oblikovan iz bogate zapuščine sakralne zborovske glasbe slovanskih narodov. Zbor bo nastopil le dvakrat in sicer: v četrtek, 4. oktobra, ob 19.30, v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani in v nedeljo, 7. oktobra, ob 17.00 v stolnici Sv. Justa v Trstu.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tomi Jagarinec, kondicijski trener Dejana Zavca, ki živi svoje sanje v Dohi
Najprej se selimo tja, kjer je zares toplo vse leto. V Doho, kamor se je pred nekaj leti podal Tomi Jagarinec, med drugim tudi kondicijski trener našega boksarskega šampiona Dejana Zavca. Od tam pa v Luksemburg, kjer se je minulo nedeljo prav tako začelo novo šolsko leto. Posebnost pa je to, da tam dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta.
Tomi Jagarinec je človek, za katerega bi lahko rekli, da živi svoje sanje – opravlja poklic, kjer je izjemno cenjen, živi ob morju in zasluži več, kakor bi zaslužil v Sloveniji. A njegova zgodba je vse prej kot sanjska, da je prišel do vsega naštetega, je nekdanji kondicijski trener Dejana Zavca prehodil dolgo pot, ki ni bila vedno lahka.
Minulo nedeljo se je novo šolsko leto začelo tudi v Luksemburgu, kjer pravzaprav dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture poteka šele od letošnjega leta. V Luksemburgu sicer živi in dela približno 700 Slovencev, nekaj sto jih je organiziranih tudi v slovenskem društvu Slolux, ki je zaradi velikega interesa po učenju slovenščine dalo tudi pobudo za organiziranje slovenskega dopolnilnega pouka na tem območju. Slovenski jezik in kulturo od letos tako v Luksemburgu poučuje učiteljica Nataša Garafol, ki sicer že nekaj časa vodi slovenski dopolnilni pouk v Bruslju in Genku. V pogovoru z Lili Brunec je Nataša Garafol spregovorila o prvem letošnjem šolskem srečanju v Luksemburgu in vsebini dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Program seminarja bo določen naknadno. Več informacij najdete na spletni strani urada.
Na Uradu republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled razstava slikarskih del umetnice Tamare Burmicky. Umetnico je na odprtju razstave predstavil prof.dr. Anton Prosen, ki je številnim obiskovalcem opisal njeno kariero in umetniško ustvarjanje. Razstava bo na ogled do konca oktobra 2018 v delovnih urah Urada.
Izseljensko društvo Slovenija v svetu vabi na Koncert slovanske sakralne glasbe. Priložnostni zbor sestavljajo pevci iz matične, zamejske in zdomske Slovenije pod vodstvom dirigentke Lučke Kralj Jerman, ki je kot povojna izseljenka v Argentini ustvarila bogato zborovsko kariero. Izbor skladb je oblikovan iz bogate zapuščine sakralne zborovske glasbe slovanskih narodov. Zbor bo nastopil le dvakrat in sicer: v četrtek, 4. oktobra, ob 19.30, v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani in v nedeljo, 7. oktobra, ob 17.00 v stolnici Sv. Justa v Trstu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov