Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

11.01.2019


Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo bomo morda lahko videli tudi pri nas

Samo nekaj kilometrov od naše severne meje imajo toliko snega, kolikor ga menda zapade le vsakih 30 let. Sneg povzroča težave, žal mediji poročajo tudi o žrtvah. Na sončni strani Alp pa o kakršnih koli padavinah ni ne duha ne sluha, edini sneg, ki ga imamo na smučiščih, pa je umeten. Tako pač je – včasih samo nekaj kilometrov lahko pomeni velikansko razliko. Tudi mi vam ponujamo tri prispevke, ki so si povsem različni.

Urša Bernardič v Ženevi preučuje kognitivne nevroznanosti in marketing. Njene raziskave pomagajo razumeti, kako se ljudje odločamo. Nataša Miklavčič se je iz Bosne preselila v Slovenijo in tukaj tudi ostala. Kakšna je njena zgodba? Aleksander Igličar je že tretjič obiskal naše rojake v Argentini. Kaj vse je tam doživel in kaj je Kerigma, ki ga je še posebej pritegnila?

Urša Bernardič je doktorska študentka in asistentka na Univerzi v Ženevi, kjer povezuje področji kognitivne nevroznanosti in marketinga ter preučuje, kako se ljudje odločajo. Njo je odločitev, da gre v tujino, v svet odpeljala pred šestimi leti in v tem času jo je pot vodila marsikam. Od Norveške in Nizozemske prek Združenih držav Amerike do Švice. Ko je bila pred novim letom na obisku v rodni Sloveniji, pa jo je Mojca Delač povabila pred mikrofon in Uršo Bernardič povprašala še po nekaterih pomembnih odločitvah na njeni življenjski in akademski poti.

V Bosni in Hercegovini živi približno 5000 Slovencev in njihovih potomcev, ki se združujejo v desetih slovenskih društvih. Članica enega  izmed njih je bila več let tudi Nataša Miklavčič, rojena v Bosni, ki jo je pred nekaj  leti izobraževalna  pot pripeljala v Slovenijo. In v deželi svojih prednikov je ostala. Svojo zgodbo je predstavila v pogovoru z Lili Brunec, najprej se je ozrla v leto prihoda v Slovenijo.

Aleksander Igličar je konec minulega leta že tretjič obiskal rojake v Argentini. Sicer vodi Muzejsko društvo Škofja Loka, ki med drugim skrbi tudi za izročilo Škofjeloškega pasijona. Lansko leto so naši rojaki v Argentini praznovali 70. obletnico množičnih migracij v to južnoameriško državo in ob tej priložnosti predstavili Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo, imenovano Kerigma. Aleksandra Igličarja smo med drugim vprašali, ali je to bil edini motiv za obisk, ali pa ga je zanimalo še kaj drugega.

Še nekaj kratkih novic:

Umrl je slovenski arhitekt dr. Marijan Eiletz, ki se je z družino leta 1948 preselil v Buenos Aires v Argentini.  Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992−2002 tudi njen predsednik. Urejal je tudi reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije.

Jan Guštinčič in drugi Slovenci, ki živijo na Danskem, 27. januarja vabijo na srečanje otrok, na katerem želijo otrokom dati možnost za učenje oziroma izboljšanje znanja slovenskega jezika. Več informacij najdete na facebooku. Povezavo objavljamo tudi na naši spletni strani: https://www.facebook.com/events/1178099355676537/

Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.


Slovencem po svetu

882 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

11.01.2019


Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo bomo morda lahko videli tudi pri nas

Samo nekaj kilometrov od naše severne meje imajo toliko snega, kolikor ga menda zapade le vsakih 30 let. Sneg povzroča težave, žal mediji poročajo tudi o žrtvah. Na sončni strani Alp pa o kakršnih koli padavinah ni ne duha ne sluha, edini sneg, ki ga imamo na smučiščih, pa je umeten. Tako pač je – včasih samo nekaj kilometrov lahko pomeni velikansko razliko. Tudi mi vam ponujamo tri prispevke, ki so si povsem različni.

Urša Bernardič v Ženevi preučuje kognitivne nevroznanosti in marketing. Njene raziskave pomagajo razumeti, kako se ljudje odločamo. Nataša Miklavčič se je iz Bosne preselila v Slovenijo in tukaj tudi ostala. Kakšna je njena zgodba? Aleksander Igličar je že tretjič obiskal naše rojake v Argentini. Kaj vse je tam doživel in kaj je Kerigma, ki ga je še posebej pritegnila?

Urša Bernardič je doktorska študentka in asistentka na Univerzi v Ženevi, kjer povezuje področji kognitivne nevroznanosti in marketinga ter preučuje, kako se ljudje odločajo. Njo je odločitev, da gre v tujino, v svet odpeljala pred šestimi leti in v tem času jo je pot vodila marsikam. Od Norveške in Nizozemske prek Združenih držav Amerike do Švice. Ko je bila pred novim letom na obisku v rodni Sloveniji, pa jo je Mojca Delač povabila pred mikrofon in Uršo Bernardič povprašala še po nekaterih pomembnih odločitvah na njeni življenjski in akademski poti.

V Bosni in Hercegovini živi približno 5000 Slovencev in njihovih potomcev, ki se združujejo v desetih slovenskih društvih. Članica enega  izmed njih je bila več let tudi Nataša Miklavčič, rojena v Bosni, ki jo je pred nekaj  leti izobraževalna  pot pripeljala v Slovenijo. In v deželi svojih prednikov je ostala. Svojo zgodbo je predstavila v pogovoru z Lili Brunec, najprej se je ozrla v leto prihoda v Slovenijo.

Aleksander Igličar je konec minulega leta že tretjič obiskal rojake v Argentini. Sicer vodi Muzejsko društvo Škofja Loka, ki med drugim skrbi tudi za izročilo Škofjeloškega pasijona. Lansko leto so naši rojaki v Argentini praznovali 70. obletnico množičnih migracij v to južnoameriško državo in ob tej priložnosti predstavili Škofjeloškemu pasijonu podobno predstavo, imenovano Kerigma. Aleksandra Igličarja smo med drugim vprašali, ali je to bil edini motiv za obisk, ali pa ga je zanimalo še kaj drugega.

Še nekaj kratkih novic:

Umrl je slovenski arhitekt dr. Marijan Eiletz, ki se je z družino leta 1948 preselil v Buenos Aires v Argentini.  Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992−2002 tudi njen predsednik. Urejal je tudi reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije.

Jan Guštinčič in drugi Slovenci, ki živijo na Danskem, 27. januarja vabijo na srečanje otrok, na katerem želijo otrokom dati možnost za učenje oziroma izboljšanje znanja slovenskega jezika. Več informacij najdete na facebooku. Povezavo objavljamo tudi na naši spletni strani: https://www.facebook.com/events/1178099355676537/

Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.


05.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.03.2019

Slovenščina je v varnih rokah

Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.


22.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


25.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


18.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


04.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


28.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


21.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


14.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


07.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


30.11.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


23.11.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov