Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

15.02.2019


Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?

Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.

V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.

 Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.

Minuli petek  so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki  je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.

Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.

Še nekaj kratkih novic:

V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.

V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.

Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.


Slovencem po svetu

882 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

15.02.2019


Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?

Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.

V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.

 Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.

Minuli petek  so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki  je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.

Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.

Še nekaj kratkih novic:

V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.

V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.

Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.


05.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.03.2019

Slovenščina je v varnih rokah

Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.


22.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


25.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


18.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


11.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


04.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


28.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


21.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


14.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


07.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


30.11.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


23.11.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov