Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?
Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.
V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.
Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.
Minuli petek so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.
Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.
Še nekaj kratkih novic:
V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.
V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.
Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?
Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.
V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.
Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.
Minuli petek so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.
Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.
Še nekaj kratkih novic:
V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.
V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.
Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Neveljaven email naslov