Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

15.02.2019


Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?

Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.

V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.

 Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.

Minuli petek  so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki  je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.

Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.

Še nekaj kratkih novic:

V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.

V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.

Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.


Slovencem po svetu

882 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

15.02.2019


Lahko krizo v Venezueli rešijo znotraj države ali bi bila potrebna zunanja intervencija?

Tokratno oddajo Slovencem po svetu so zaznamovali predvsem aktualni dogodki, ki zadevajo tudi Slovence. Včeraj je vlada republike Slovenije priznala Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. Lahko ste slišali, kakšno je stanje v Venezueli, ki jo pesti politična in humanitarna kriza, izvedeli več o senatorki slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki se v ZDA podaja v predsedniško tekmo, sledili bibliobusu v Banja Luko in na koncu pokukali še v deželo ‘tam spodaj’, kamor se je pred nekaj dnevi vrnila naša sogovornica Danijela Jones.

V Venezueli rojena Dania Frank se je leta 1991 na željo staršev preselila v Slovenijo. Vendar države, v kateri se je rodila, ni nikoli pozabila in ji tudi nikoli ni obrnila hrbta, kljub temu, da ima Slovenijo in življenje tukaj rada in se nazaj v Venezuelo ne bi več vrnila. Članica civilnega društva Slovencev v Venezueli je ohranila stike s Slovenci in drugimi prijatelji, ki živijo v južnoameriški državi, ki jo trenutno pesti velika politična in humanitarna kriza. Najprej sem jo vprašal, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se razmere v Venezueli uredile.

 Ameriška demokratska senatorka Amy Klobuchar se bo leta 2020 podala v predsedniško kampanjo in skušala priti do položaja predstavnice demokratov na predsedniških volitvah. 58-letno nekdanjo tožilko slovenskih korenin iz Minnesote je predstavil naš dopisnik iz ZDA, Edvard Žitnik.

Minuli petek  so na Trgu Krajine v Banja Luki predstavili prvi bibliobus, ki ga je podarila Osrednja Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru. Slednji bo zelo pomemben za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo na obrobju mesta. V Banja Luki  je bil tudi naš koprski televizijski kolega, Luka Grižonič.

Danijela Jones je Slovenka po svetu že več kot tri desetletja. Bila je tudi ena izmed udeleženk letošnjega seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. V rodno domovino je prišla od najdlje – iz Avstralije. V Queenslandu, kjer zdaj živi, so leta 2015 ustanovili Društvo za slovenski jezik in kulturo, katerega članica je. Med seminarjem je Danijela Jones v stihe ujela tudi svoje izseljenske občutke, ki jih je ob začetku pogovora z Mojco Delač delila tudi v naš radijski mikrofon.

Še nekaj kratkih novic:

V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija je Ksenija Horvat 10. februarja gostila predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, doktorico Barbaro Riman. Poudarila je, da prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Posnetek intervjuja najdete v arhivu portala MMC RTVSLO.

V verskem središču Kew v Melbournu so praznovali kultunri praznik s predstavitvijo pesniške zborke Cilke Žagar iz Lightning Ridgea v Avstraliji. V bogatem kulturnem programu, ki je nastal pod vodstvom Drage Gelt. Literarno ustvarjanje Slovencev v Avstraliji je predstavila mag. Barbara Suša, v imenu izseljenske matice pa je navzoče pozdravila in jim čestitala za kulturni praznik glavna tajnica Jasmina Ilič Draković.

Tudi letos so pripravili slovesno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, ki je potekala v prepolni dvorani Muzeja makedonske borbe. Posvečena je bila spominu na štiri velike ustvarjalce, brez katerih, kot je dejala v pozdravnem nagovoru predsednica našega združenja Anastazija Ribarski, bi bila slovenski jezik in kultura drugačna. Slavnostni govornik je bil veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, prof. dr. Milan Jazbec.


19.03.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


12.03.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


05.03.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


26.02.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


19.02.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


12.02.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


05.02.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


29.01.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


22.01.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


15.01.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


08.01.2021

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


01.01.2021

Pregled dela v prejšnjem letu in novi delovni načrti v letu 2021 združenj, ki delujejo na področju Slovencev po svetu

V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.


25.12.2020

Božično praznovanje britansko-slovenskega društva je tokrat potekalo virtualno

Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.


18.12.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


11.12.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


04.12.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


27.11.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


20.11.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


13.11.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


06.11.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


Stran 10 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov