Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov