Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Sebastjan Brezovec je na Finsko prišel po naključju, ostal pa zaradi ljubezni
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli s stereotipi, ki naj bi veljali za Fince. S Sebastjanom Brezovcem smo se pogovarjali tudi o Mattiju Nykänenu, ki so ga številni slovenski ljubitelji smučarskih skokov dobro poznali. Besedo smo dali tudi lektorju slovenskega jezika na Sarajevski univerzi, ki je razložil, kakšno je videti mesto, poslikano z baloni in dežjem. Ob koncu oddaje pa sledi še kratek pogovor ob ustanovitvi novega slovenskega društva Slo-Bel v Bruslju.
Finska je dežela tisočih jezer, savne in gozda. Pa tudi zanimivega jezika s 16 skloni in ljubezni do športa, žal pa tudi alkohola. Pa vse to zares drži ali gre za stereotipe? Pred nedavnim je v Tampereju na Finskem nastopila slovenska glasbena skupina Laibach, zato sem v to mestece na severu stare celine poklical Sebastjana Brezovca, Slovenca, ki je zaposlen kot vodja oddelka za zadovoljstvo strank. Na Finskem živi že vse od leta 2003, zato smo ga vprašali, kako je v deželo tisočerih jezer sploh prišel.
Ob izteku minulega tedna sta v organizaciji slovenskega lektorata na sarajevski filozofski fakulteti in lektorja Pavla Ocepka v sodelovanju s slovenskim društvom Cankar potekala dva odmevna kulturna dogodka. Povod zanju je bil izid knjige sodobne poezije slovenskih pesnic z naslovom Grad oslikan balonima i kišom, kar v prevodu pomeni Mesto poslikano z baloni in dežjem. Za kakšno publikacijo pravzaprav gre in kako je povezana s kulturnim dogajanjem minuli teden v Sarajevu, je Lili Brunec povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi, magister Pavel Ocepek.
V Belgijski prestolnici živi in dela blizu 1000 Slovencev, večinoma zaposlenih v institucijah Evropske unije in slovenskih predstavništvih v Bruslju. V Belgiji sicer delujejo slovenska društva, ki so jih ustanovili slovenski izseljenci v preteklosti predvsem na območju Flandrije in Črne dežele v Valoniji, v Bruslju pa takšne organizirane oblike, ki bi povezovala Slovence nove generacije zdomcev v Belgiji, do zdaj ni bilo. Zato je še posebej dobrodošlo novo društvo, ki so ga Slovenci v Bruslju ustanovili prejšnji mesec. Ustanovna skupščina je za njimi , o pobudi za ustanovitev in načrtih delovanja novega slovenskega društva v Bruslju pa je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila podpredsednica društva, dr. Jerneja Jug Jerše, ki že 13 let živi in dela v belgijski prestolnici.
Še nekaj kratkih novic:
V Kulturnem domu v Grosupljem so včeraj predstavili knjigo Louisa Adamiča Iz mnogih dežel. To je bil tudi sklepni dogodek lanskoletnega projekta Slovenske izseljenske matice ob 120. obletnici rojstva velikega izseljenskega pisatelja.
23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Učence dopolnilnega pouka Slovenščine na Češkem in njihove starše bo v torek, 19. marca obiskal Boštjan Gorenc Pižama. Pisatelj in prevajalec bo prebral nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov ter predstavil tudi predstavo sLOLvenski klasiki v živo, (neresno predavanje o resni literaturi).
Otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk Slovenščine v Helsinkih na Finskem, pripravljajo 27. marca družabno srečanje v okviru skupine Slovenci na Finskem. Vsi zainteresirani najdejo informacije na facebook strani Slovenci na Finskem.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov