Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Martin Pavšer je svoji ženi za poročno darilo podaril potovanje v domovino njunih prednikov.
Avgust, zadnji mesec počitnic za vse, ki se še šolajo, prinaša nove zgodbe Slovenk in Slovencev z vsega sveta. Vedno nas zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič, saj so občutki, ki jih delijo z nami, pristni in so lahko za zgled vsem tistim, ki niso in verjetno tudi nikoli ne bodo zadovoljni. Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva.
Belen in Martin Pavšer prihajata iz Buenos Airesa. Martin je v Sloveniji drugič, Belen Prvič. Potovanje v domovino je bilo Martinovo poročno darilo Belen. Martin Pavšer je inženir v podjetju, ki izdeluje gospodinjske aparate, Belén študira veterino. Nikakor ne more biti presenečenje, da sta imela ob prihodu natančen načrt, kaj vse želita videti v domovini njunih prednikov. Seveda sem ju najprej vprašal, kako to, da sta se odločila obiskati našo deželo.
Tončka Šimc se je poleti vrnila domov. Z Dolenjske jo je pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo. Začetki so bili precej težki, saj ni poznala jezika, zanjo je bilo vse novo in zelo veliko. Po mnogih letih življenja v tujini se pogosto vrača v domovino in daljši čas preživlja tudi na Dolenjskem. O svoji izkušnji življenja v Franciji je nekaj misli zaupala Lili Brunec.
Na letošnji julijski prireditvi Dobrodošli doma je Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva, katerega začetki segajo v leto 1991. Mojca Delač je ob tej priložnosti pred radijski mikrofon povabila Predsednico Upravnega odbora Društva, Elzo Ajduković in novega predsednika društva, Đorđa Veselinova. V prispevku pa boste lahko slišali tudi Moško pevsko skupino Slovenskega društva Kredarica.
Še kratki novici:
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Do jutri v okolici Ivančne Gorice v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa poteka 23. poletni tabor slovenskih otrok po svetu. Osrednji namen tabora je krepitev ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika, so zapisali na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij.
879 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Martin Pavšer je svoji ženi za poročno darilo podaril potovanje v domovino njunih prednikov.
Avgust, zadnji mesec počitnic za vse, ki se še šolajo, prinaša nove zgodbe Slovenk in Slovencev z vsega sveta. Vedno nas zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič, saj so občutki, ki jih delijo z nami, pristni in so lahko za zgled vsem tistim, ki niso in verjetno tudi nikoli ne bodo zadovoljni. Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva.
Belen in Martin Pavšer prihajata iz Buenos Airesa. Martin je v Sloveniji drugič, Belen Prvič. Potovanje v domovino je bilo Martinovo poročno darilo Belen. Martin Pavšer je inženir v podjetju, ki izdeluje gospodinjske aparate, Belén študira veterino. Nikakor ne more biti presenečenje, da sta imela ob prihodu natančen načrt, kaj vse želita videti v domovini njunih prednikov. Seveda sem ju najprej vprašal, kako to, da sta se odločila obiskati našo deželo.
Tončka Šimc se je poleti vrnila domov. Z Dolenjske jo je pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo. Začetki so bili precej težki, saj ni poznala jezika, zanjo je bilo vse novo in zelo veliko. Po mnogih letih življenja v tujini se pogosto vrača v domovino in daljši čas preživlja tudi na Dolenjskem. O svoji izkušnji življenja v Franciji je nekaj misli zaupala Lili Brunec.
Na letošnji julijski prireditvi Dobrodošli doma je Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva, katerega začetki segajo v leto 1991. Mojca Delač je ob tej priložnosti pred radijski mikrofon povabila Predsednico Upravnega odbora Društva, Elzo Ajduković in novega predsednika društva, Đorđa Veselinova. V prispevku pa boste lahko slišali tudi Moško pevsko skupino Slovenskega društva Kredarica.
Še kratki novici:
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Do jutri v okolici Ivančne Gorice v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa poteka 23. poletni tabor slovenskih otrok po svetu. Osrednji namen tabora je krepitev ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika, so zapisali na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, kjer najdete tudi več informacij.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov