Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Kaja Rukav v Perthu zbira pomoč za živali v Avstraliji
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyu. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Čeprav vsako leto ob tem času poslušamo in beremo o požarih v Avstraliji, je tokrat drugače. Avstralija je dobesedno v ognju, velikost območja požara pa je zdaj velika približno toliko, kot sosednja Avstrija. Špelo Adamič iz Sydneya sem najprej vprašal, ali vsega hudega vajeni Avstralci pomnijo kaj podobnega?
Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme. Trenutno z družino živi na Norveškem, njegova življenjska in raziskovalna pot pa je nadvse pisana in pestra, saj ga zanima mnogo stvari. Svojo življenjsko sopotnico je spoznal v kraju Rovaniemi, daleč na severu Finske, kar ne bi bilo morda na prvi posluh nič nenavadnega, če ne bi dodali, da je tudi ona – Slovenka. Dr. Damjana Obala je med njegovim kratkim decembrskim obiskom domovine pred mikrofon povabila Mojca Delač. Začela sta tako, kot začenja svoj opis na spletni strani dr. Obal – v bivši skupni državi.
Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga oblikovali na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik ljubljanske Filozofske fakultete. Gre za nadaljevanje začetnega tečaja slovenščine, ki so ga na centru razvili pred tremi leti. Tečaj je prosto dostopen, namenjen pa vsem, ki bi se radi samostojno naučili nekaterih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta Tjaša Alič s Centra za slovenščino je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila nadaljevalni spletni tečaj slovenščine – imenovan Slonline.
Še nekaj kratkih novic:
Kaja Rukav v Perthu zbira pomoč za živali, ki jih ogroža požar v Avstraliji. Če želite pomagati, poiščite na facebooku stran Srce za Avstralijo / Help Australia.
Rok za oddajo morebitnih olajšav pri davčni napovedi za leto 2019 poteče 5. februarja. Posamezniki, ki za daljši čas oziroma za stalno odidejo iz Slovenije, se štejejo za nerezidente Slovenije, ko pretrgajo vse rezidenčne vezi s Slovenijo, torej odjavijo uradno prijavljeno stalno prebivališče in prenesejo center osebnih in ekonomskih interesov v tujino ter tudi sicer niso prisotni v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Taki posamezniki si morajo poleg ureditve odjave stalnega prebivališča pri pristojnem organu pri FURS urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene. Ta status lahko uredijo z vložitvijo vloge v obliki dopisa ali v obliki izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko najdejo na spletni strani FURS.
Slovenci v Angliji je slovenski spletni časopis, ki ga urejajo Slovenci, živeči v Angliji in Sloveniji. Ustanovljen je bil z namenom informiranja Slovencev v Angliji in ohranjanju njihovega stika z matično domovino. Časopis ponuja obiskovalcem aktualne novice iz Slovenije in Anglije in je vpisan v sistem Cobiss kot časopis nacionalnega pomena. Razkrili vam bodo skrite kotičke in nasvete om Angliji pa tudi o zakonodaji in pravicah Slovencev na Otoku. Uradna spletna stran beleži visok obisk iz Slovenije in celotne Velike Britanije kot tudi iz drugih držav po svetu.
V četrtek, 23. januarja bo v Brnu potekalo neformalno srečanje Slovencev in prijateljev Slovenije. Organizatorka dogodka, lektorica slovenskega jezika Mateja Kosi, vse udeležence dogodka zaradi lažje organizacije prosi za potrditev udeležbe po elektronski pošti na naslov mateja.kosi@seznam.cz.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Kaja Rukav v Perthu zbira pomoč za živali v Avstraliji
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyu. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Čeprav vsako leto ob tem času poslušamo in beremo o požarih v Avstraliji, je tokrat drugače. Avstralija je dobesedno v ognju, velikost območja požara pa je zdaj velika približno toliko, kot sosednja Avstrija. Špelo Adamič iz Sydneya sem najprej vprašal, ali vsega hudega vajeni Avstralci pomnijo kaj podobnega?
Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme. Trenutno z družino živi na Norveškem, njegova življenjska in raziskovalna pot pa je nadvse pisana in pestra, saj ga zanima mnogo stvari. Svojo življenjsko sopotnico je spoznal v kraju Rovaniemi, daleč na severu Finske, kar ne bi bilo morda na prvi posluh nič nenavadnega, če ne bi dodali, da je tudi ona – Slovenka. Dr. Damjana Obala je med njegovim kratkim decembrskim obiskom domovine pred mikrofon povabila Mojca Delač. Začela sta tako, kot začenja svoj opis na spletni strani dr. Obal – v bivši skupni državi.
Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga oblikovali na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik ljubljanske Filozofske fakultete. Gre za nadaljevanje začetnega tečaja slovenščine, ki so ga na centru razvili pred tremi leti. Tečaj je prosto dostopen, namenjen pa vsem, ki bi se radi samostojno naučili nekaterih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta Tjaša Alič s Centra za slovenščino je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila nadaljevalni spletni tečaj slovenščine – imenovan Slonline.
Še nekaj kratkih novic:
Kaja Rukav v Perthu zbira pomoč za živali, ki jih ogroža požar v Avstraliji. Če želite pomagati, poiščite na facebooku stran Srce za Avstralijo / Help Australia.
Rok za oddajo morebitnih olajšav pri davčni napovedi za leto 2019 poteče 5. februarja. Posamezniki, ki za daljši čas oziroma za stalno odidejo iz Slovenije, se štejejo za nerezidente Slovenije, ko pretrgajo vse rezidenčne vezi s Slovenijo, torej odjavijo uradno prijavljeno stalno prebivališče in prenesejo center osebnih in ekonomskih interesov v tujino ter tudi sicer niso prisotni v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Taki posamezniki si morajo poleg ureditve odjave stalnega prebivališča pri pristojnem organu pri FURS urediti tudi svoj rezidentski status za davčne namene. Ta status lahko uredijo z vložitvijo vloge v obliki dopisa ali v obliki izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko najdejo na spletni strani FURS.
Slovenci v Angliji je slovenski spletni časopis, ki ga urejajo Slovenci, živeči v Angliji in Sloveniji. Ustanovljen je bil z namenom informiranja Slovencev v Angliji in ohranjanju njihovega stika z matično domovino. Časopis ponuja obiskovalcem aktualne novice iz Slovenije in Anglije in je vpisan v sistem Cobiss kot časopis nacionalnega pomena. Razkrili vam bodo skrite kotičke in nasvete om Angliji pa tudi o zakonodaji in pravicah Slovencev na Otoku. Uradna spletna stran beleži visok obisk iz Slovenije in celotne Velike Britanije kot tudi iz drugih držav po svetu.
V četrtek, 23. januarja bo v Brnu potekalo neformalno srečanje Slovencev in prijateljev Slovenije. Organizatorka dogodka, lektorica slovenskega jezika Mateja Kosi, vse udeležence dogodka zaradi lažje organizacije prosi za potrditev udeležbe po elektronski pošti na naslov mateja.kosi@seznam.cz.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov