Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS.
Docentka na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je zaposlena v laboratoriju za telekomunikacije. Pri svojih projektih povezuje znanost in gospodarstvo, za odličnost v komuniciranju je lani prejela priznanje Prometej znanosti.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije je svojo novinarsko pot začela kot radijska dopisnica iz Koroške, pri časniku Večer je urednica in novinarka, ki prvenstveno jemlje pod drobnogled koroško regijo, pa tudi širše, problemske teme regionalnega in gospodarskega razvoja. Zanimajo jo zgodbe iz vsakdanjega življenja in aktivno delovanje posameznika.
Mezzosopranistka, ki nastopa na koncertih, opernih in gledaliških odrik, koncertira kot solistka in članica komornih zasedb, je učiteljica solo petja v novomeški glasbeni šoli in strastna tekačica - tudi na maratonih.
Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji.
Gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira.
Skladbe Nine Šenk, od lani najmlajše izredne članice SAZU, so številni orkestri in ansambli izvajali že na vseh pomembnejših festivalih doma in v tujini ter na koncertih po vsem svetu.
Avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme.
Doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha.
Sopranistka, ki sodeluje z orkestri svetovnega slovesa in nastopa na mednarodnih opernih ter koncertnih odrih.
Ilustrator, karikaturist in stripar Ciril Horjak razmišlja o humorju, brez katerega bi bil hipen položaj še veliko zahtevnejši.
O predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma
S pisateljico o kmetovanju in pisanju v Jurovskem dolu ter o izkušnjah pandemije iz Milana in Berlina.
V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe.
Legendarni novinar in dopisnik Tone Hočevar o tem, da v trenutnih časih ne vidi vzporednic z osamosvojitvijo.
Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev.
Lektorica in literatka, ki piše poezijo in prozo, za otroke in odrasle. Je avtorica več leposlovnih knjig in jezikovnega priročnika Pravipis, zbirke pogostih in pravopisnih kavljev.
Pevka skupine tAman in dolgoletna svetovalka delavcem migrantom in beguncem.
Arhitektka, ki s svojim domiselnim pristopom šivanja ustvarja slikanice. Njene šivane junake poznajo evropski, brazilski, mehiški, ameriški, ruski, pakistanski in kitajski otroci.
Neveljaven email naslov