Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre, “je začelo škripati kamor koli hodiš.” O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo za pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.” Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premierska publika zna sprostiti. Takrat, “odpne zgornji gumb na srajici, si razrahlja kravato.”
"Včasih sem mislil, da je neumnost deviacija. Zdaj vidim, da je pamet izredno redka dobrina, ki je konstanta. Prebivalstvo pa se kar veča."
Iztok Mlakar, v prvi vrsti komedijant in gledališki igralec, opaža, da so zadnje čase začeli spreminjati gledališke odre: “Je začelo škripati, kamor koli hodiš.”
O slavi oziroma skromnosti pa: “Eni pravijo, da ne smejo pred pisoar, ker se vsi obrnejo proti njim in imajo mokra kolena. Jaz tega nisem doživel. Lepo je, če te ljudje spoznajo, nočem pa biti v središču. Tudi če se v Ljubljani ozirajo za mano, se ne ozrem nazaj.”
Po predstavi rad vidi smeh in navdušenje, pravi, da se tudi premiersko občinstvo zna sprostiti. Takrat “odpne zgornji gumb na srajci, si razrahlja kravato“.
“Znak človekove inteligence je, da se je sposoben nasmejati samemu sebi.”
Dialekt je zanj sredstvo barvanja jezika, o uporabi narečij pa pravi, da če hoče biti ‘hohštapler’, uporabi ljubljanski dialekt, za vinsko mušico uporabi svojega. In ko smo pri vinu, steklenica vina je tisto, kar bi vzel, če bi moral hitro steči iz hiše.
“Najraje imam rezano vino. Kar je kmet probal malo zmešati v enem sodu posebej, tisto je najbolj iskreno vino.” Sivi pinot pa je zanj ‘afnasto vino’.
“Ko si mlad, te vsak, ki ima pet minut, lahko nabriše.”
Besede kantavtor ne mara, saj pravi, da “ni avtor na kantu“. Pogosto pa ne razume niti umetnosti oziroma si ne predstavlja, da bi ta želela kaj povedati. In še nasvet: nikoli ne smeš računati na politike. Prava demokracija je namreč v oštarijah.
V (post)delovno popoldne vas je spremljal dr. Gregor Majdič, znanstvenik, profesor za fiziologijo na ljubljanski Veterinarski in mariborski Medicinski fakulteti, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne endokrinologije.
Elvira Hasanagić, sopranistka z rednim angažmajem v dresdenski Operi. Lani je prejela priznanje nemške kritike Mlada umetnica leta.
Sopotnik v (post)delovno popoldne je tokrat prof. dr. Uroš Ahčan. Od leta 2008 je predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo UKC v Ljubljani. Je redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in predsednik Slovenskega združenja plastičnih, rekonstrukcijskih in estetskih kirurgov.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Anja Golob, pesnica, dvakratna Jenkova nagrajenka, književna urednica, kritičarka in dramaturginja.
V (post)delovno popoldne vas je spremljala Martina Batič, dirigentka, ki vrsto let sodeluje z najboljšimi evropskimi profesionalnimi zbori, vodila je zbor ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije, zdaj prevzema mesto dirigentke, glasbene direktorice zbora Radia France.
Eva Boštjančič, izredna profesorica psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodja Katedre za psihologijo dela in organizacij.
Anika Horvat, izvajalka slovenske popularne glasbe, vas je spremljala v(post)delovno popoldne.
Simona Semenič je dramatičarka, večkratna Grumova nagrajenka, dramaturginja, režiserka in performerka, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada.
Tone Hočevar je novinar in publicist, nekdanji voditelj TV Dnevnika ter dolgoletni Delov dopisnik iz Latinske Amerike in Rima.
Zvezdan Pirtošek je nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik in raziskovalec, profesor in doktor medicine, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Špela Čadež, režiserka in producentka, mednarodno priznana ustvarjalka animiranih filmov.
Sopotnica je Danila Hradil Kuplen, ki vas vsakokrat z drugim, bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim gostom spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
Sopotnica je bila Luna Jurančič Šribar, etnologinja, pisateljica in sodelavka društva Kralji ulice.
Matevž Šalehar – Hamo, pevec in kitarist, pisec glasbenih besedil, sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas je spremljal v (post)delovno popoldne
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Barbara Rajgelj, doktorica pravnih ved, docentka na Fakulteti za družbene vede, borka za človekove pravice.
Jure Ivanušič, gledališki in filmski igralec, režiser in scenarist, koncertni pianist, šansonjer, sopotnik Danile Hradil Kuplen.
Mitja Čander, urednik, esejist in kolumnist, scenarist dokumentarnih filmov, direktor založbe Beletrina, sredin sopotnik Danile Hradil Kuplen, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Dominika Švarc Pipan, strokovnjakinja za mednarodno pravo, podpredsednica Jadranskega sveta, inštruktorica Natovega Centra odličnosti za boj proti terorizmu v Ankari in gostujoča docentka na Ameriški univerzi v BiH, sopotnica na Valu 202.
Maruša Majer, sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas je spremljala v (post)delovno popoldne.
Neveljaven email naslov