Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetlana Slapšak, doktorica antičnih študij in profesorica antropologije, prevajalka, publicistka, sredina sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas bo spremljala v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
"Za kritično misel so nujni mediji, ki niso le družbena omrežja. Nimamo pravih "opinion-making" tiskanih medijev."
Svetlana Slapšak je doktorica antičnih študij in profesorica antropologije, prevajalka in publicistka. Ostro obsoja sovražni govor in pravi, da bi morali biti državljani dobro obveščeni in izobraženi o njem. “Včasih se ta dobro maskira v sladke izjave.”
Svoje mnenje je jasno izrazila tudi v zvezi z begunsko krizo. “Potem ko sem videla toliko prostovoljcev in pozitivne energije ob delu z begunci, si zlahka predstavljam več beguncev v Sloveniji.”
“Rada bi doživela raznovrstno Slovenijo, ne pa da državljani bežimo na vse strani zaradi nekega stanja.”
Kljub temu pa pravi, da je Slovenija v minulih 20 letih postala bolj duhovita, ležerna, kritična, celo zabavna. Kaj pa Evropa? “Evropa bi morala opustiti ideje nacije in tudi patriotizma. Evropo prihodnosti moramo misliti kot humanistično enoto.”
Svetlana Slapšak, doktorica antičnih študij in profesorica antropologije, prevajalka, publicistka, sredina sopotnica Danile Hradil Kuplen, vas bo spremljala v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.
"Za kritično misel so nujni mediji, ki niso le družbena omrežja. Nimamo pravih "opinion-making" tiskanih medijev."
Svetlana Slapšak je doktorica antičnih študij in profesorica antropologije, prevajalka in publicistka. Ostro obsoja sovražni govor in pravi, da bi morali biti državljani dobro obveščeni in izobraženi o njem. “Včasih se ta dobro maskira v sladke izjave.”
Svoje mnenje je jasno izrazila tudi v zvezi z begunsko krizo. “Potem ko sem videla toliko prostovoljcev in pozitivne energije ob delu z begunci, si zlahka predstavljam več beguncev v Sloveniji.”
“Rada bi doživela raznovrstno Slovenijo, ne pa da državljani bežimo na vse strani zaradi nekega stanja.”
Kljub temu pa pravi, da je Slovenija v minulih 20 letih postala bolj duhovita, ležerna, kritična, celo zabavna. Kaj pa Evropa? “Evropa bi morala opustiti ideje nacije in tudi patriotizma. Evropo prihodnosti moramo misliti kot humanistično enoto.”
Marko Pokorn, pediater in infektolog z ljubljanske infekcijske klinike, ambasador cepljenja, scenarist televizijskih in gldaliških uspešnic.
Sopotnica v (post)delovno popoldne je bila Manca G. Renko, doktorica zgodovine, urednica AirBeletrine, umetniška vodja festivala Fabula, publicistka in avtorica
Sopotnik v postdelovno popoldne je bil Sašo Bertoncelj, vrhunski športnik, ki je v vrhu gimnastike že dobro desetletje.
Klemen Košir, poznavalec hrane in družbe, kuharski samouk in kulinarični raziskovalec, založnik in publicist, avtor Najlepše slovenske knjige tri leta zapored.
Sopotnica to popoldne je bila ilustratorka, slikarka, arhitektka in pripovedovalka Mojca Sekulič Fo.
Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposlena na URI Soča, predavateljica na Pedagoški in Medicinski fakulteti, dejavna pri združenju Mladi zdravniki, vodja Familylabovih seminarjev je bila sopotnica.
Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, publicist, sopotnik v (post)delovno popoldne.
Matjaž Konvalinka, univerzitetni profesor matematike in koordinator LGBT skupnosti na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Izar Lunaček, doktor filozofije, risar stripov in ilustrator, je bil sopotnik v (post)delovno popoldne.
Zana Fabjan Blažič, aktivistka, etnologinja in kulturna antropologinja, učiteljica joge, sopotnica Danile Hradil Kuplen.
Danijel Andoljšek, reševalec na motorju na Reševalni postaji UKC Ljubljana, predavatelj za nacionalno poklicno kvalifikacij in učitelj na tečajih prve pomoči, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. Reševalni motorji so 50% hitrejši od drugih reševalnih vozil: “Vedno se najdejo tudi nepredvidljivi odzivi voznikov na cestah. Na motorju se vseeno vse malo hitreje odvija kot v avtu.”
Simon Krečič je pianist, dirigent in umetniški direktor Opere SNG Maribor. Letos marca je dirigiral štirim slovenskim orkestrom. Včasih smo imeli občutek, da mora biti dirigent avtokrat, zdaj pravi, da je dirigent “bolj demokratični vodja, ki mora imeti vizijo”.
Jana Krivec, šahovska velemojstrica, doktorica psihologije, univerzitetna predavateljica, predstojnica Šole za psihoterapijo na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije, sopotnica v (post)delovno popoldne.
Roman Kuhar, doktor sociologije, predavatelj na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec in urednik, vas je spremljal v (post)delovno popoldne.
Petra Škarja – mlada podjetnica, ki s svojimi knjigami in predavanji spodbuja ljudi k samoiniciativnosti, inovativnemu podjetništvu in vsemu, česar nas niso naučili v šoli.
Neveljaven email naslov