Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Že 40 let mineva od enega največjih uspehov slovenskega športa za katerega je bila zaslužna Mima Jaušovec
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Tistega popoldneva, 23. maja 1977, je prišel njen največji trenutek. V finalu Roland Garrosa je s 6:2, 6:7 in 6:1 premagala Romunko Florento Mihai. Za zmago je prejela le 5.000 mark, saj takrat še niso delili podobnih nagrad kot v zadnjih letih, ko zmagovalke grand slamov prejmejo preko 2 milijona evrov.
“Ko enkrat osvojiš tak turnir, si v zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Še 40 let kasneje uživam privilegije in to vsakič, ko obiščem OP Francije.”
Leto kasneje se je ponovno uspela prebiti v finale, kjer je izgubila proti dolgoletni partnerki v igri dvojic Romunki Virginiji Ružiči.
Mima je zadolžena tudi za enega največjih skalpov v zgodovini tenisa, saj je edina teniška igralka, ki je eno največjih igralk v belem športu vseh časov, Martino Navratilovo v Wimbledonu na travnati podlagi uspela izločiti že v prvem krogu. Navratilova velja za popolno igralko na tej podlagi, saj je v Wimbledonu v vseh konkurencah (posameznice, dvojice in mešane dvojice) uspela turnir dobiti kar dvajsetkrat!
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Že 40 let mineva od enega največjih uspehov slovenskega športa za katerega je bila zaslužna Mima Jaušovec
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Tistega popoldneva, 23. maja 1977, je prišel njen največji trenutek. V finalu Roland Garrosa je s 6:2, 6:7 in 6:1 premagala Romunko Florento Mihai. Za zmago je prejela le 5.000 mark, saj takrat še niso delili podobnih nagrad kot v zadnjih letih, ko zmagovalke grand slamov prejmejo preko 2 milijona evrov.
“Ko enkrat osvojiš tak turnir, si v zgodovino zapisan z zlatimi črkami. Še 40 let kasneje uživam privilegije in to vsakič, ko obiščem OP Francije.”
Leto kasneje se je ponovno uspela prebiti v finale, kjer je izgubila proti dolgoletni partnerki v igri dvojic Romunki Virginiji Ružiči.
Mima je zadolžena tudi za enega največjih skalpov v zgodovini tenisa, saj je edina teniška igralka, ki je eno največjih igralk v belem športu vseh časov, Martino Navratilovo v Wimbledonu na travnati podlagi uspela izločiti že v prvem krogu. Navratilova velja za popolno igralko na tej podlagi, saj je v Wimbledonu v vseh konkurencah (posameznice, dvojice in mešane dvojice) uspela turnir dobiti kar dvajsetkrat!
Meta Hrovat je na zadnji tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju v Lenzerheideju osvojila tretje mesto. To so njene četrte stopničke v karieri, druge v tej sezoni. Prva je bila Alice Robinson, druga Mikaela Shiffrin.
Človek dnevno s stola v povprečju vstane nekje 74-krat, je pokazala raziskava, opravljena pred korono in tem, da je naše življenje postalo še bolj sedeče. Iz podatkov NIJZ sta izbranega zdravnika zaradi bolečin v hrbtenici v povprečju obiskala dva pacienta na dan. V isti raziskavi iz leta 2017 so zapisali, da vsak pacient z bolečino v hrbtu, pri katerem lahko preprečijo dolgotrajno bolniško odsotnost, v samo sedmih mesecih prihrani toliko sredstev, kolikor jih v enakem obdobju za fizioterapevtske storitve porabi sto pacientov z bolečino v hrbtu. Zato bomo tudi danes v oddajo o vadbi za bolj zdravo in manj bolečo hrbtenico govorili o priporočilih, kako zmanjšati težave, če se te pojavijo. Več Jure Jeromen.
Pri evropski triatlonski zvezi so postavili novo organizacijsko shemo. Doktor Mitja Mori je bil najprej ponovno izvoljen v sedemčlanski strokovno-razvojni odbor, v sredo pa je na tajnem glasovanju postal še predsednik tega odbora. Z njim se je pogovarjal Jure Jeromen.
Naslednji teden se bo začel eden največjih dogodkov, ki jih je kadarkoli gostila Slovenija. Ob štirih mestih na Madžarskem bodo prav tako štiri slovenska mesta gostila evropsko prvenstvo nogometašev do 21 let. Ljubljana in Koper bosta prizorišči predtekmovalne skupine D, Maribor in Celje pa skupine B, kjer bo ob Španiji, Italiji in Češki nastopila slovenska reprezentanca. Selektor Mile Ačimović je objavil seznam nogometašev za prvi nastop naše vrste na prvenstvih stare celine. Med izbranci je tudi branilec državnih prvakov iz Celja Žan Zaletel.
Še deset dni je ostalo do začetka evropskega nogometnega prvenstva do 21. leta. Slovenija ga bo gostila skupaj z Madžarsko, slovenska izbrana vrsta se bo merila v skupini s Španci, Italijani in Čehi. Eden od adutov domače reprezentance bo Timi Max Elšnik, ki je bil kapetan ekipe na zadnjih pripravljalnih tekmah. Štajerec bo naslednji mesec dopolnil 23 let, za seboj pa ima že pestro nogometno pot.
Bolečine v hrbtenici so znane skoraj vsem odraslim. Medvretenčne ploščice se začnejo degenerirati med 16. In 20. letom. Kdor bo pri štiridesetih šel na magnetno resonancno, bo definitivno imel degenerativne spremembe. Vprašanje je, koliko te spremembe vplivajo na bolečine. Z napačnim delovanjem pospešujemo degeneracijski proces.
Slovenski športniki so v zgodovini svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju osvojili 15 kolajn, kar 6 na zadnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Ta teden se je začela nova kolesarska sezona na najvišji ravni - World Tour. Kot je znano, se je začela s slovensko zmago, saj je Tadej Pogačar dobil - na neki način domačo preizkušnjo - dirko po Združenih arabskih Emiratih, kjer ima sedež njegovo poklicno moštvo, s čimer je razveselil tako tamkajšnjo sceno, kot seveda tudi slovensko občinstvo, ki si očitno spet lahko obeta sezono vrhunskih rezultatov.
V Cortini d'Ampezzo, na 46. svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, se je končal slovenski niz osvajanja medalj. O zadnjem delu prvenstva s tekmami v tehničnih disciplinah, oceni slovenske reprezentance in preostalih zanimivostih iz Italije so razglabljali športni novinarji Urban Laurenčič, Igor Tominec in Marko Polak
Raimmo Summanen je spregovoril o svoji karieri in tudi o hokeju danes.
Dobovcu je uspel veliki met: nastopil bo na zaključnem turnirju lige prvakov v dvoranskem nogometu. Vozovnico zanj je priboril v kazahstanskem Almatyju, kjer je na četrtfinalni tekmi z 2:1 premagal domači Aktobe. Eno pomembnejših vlog v ekipi aktualnih slovenskih prvakov ima Kristjan Čujec, ki se je na turnir najboljših prebil drugič v svoji karieri.
Dočakali smo začetek letošnje svetovne serije v kolesarstvu. Po zgodnji odpovedi dirke po Avstraliji se tekme na najvišji ravni začenjajo jutri v Združenih arabskih Emiratih. Tam bodo trije Slovenci, med njimi tudi zadnji zmagovalec francoskega Toura.
Radijsko moštvo na Rudnem polju za svetovno prvenstvo šteje šest članov, ni tako težko doseči popolne uigranosti, dirigenta niti ne potrebujemo, radi rečemo, da zlahka dihamo kot eno, povsem drugače je pri naših televizijskih kolegih. Da ponudijo vsem, ki so si zagotovili televizijske pravice za svetovno biatlonsko prvenstvo čim kakovostnejšo uslugo, jih je skoraj toliko kot vseh tekmovalcev in tekmovalk. Že priprave na prvenstvo so bistveno dolgotrajnejše. S pomembnostjo vloge pridejo številne dodatne koordinacijske zadolžitve.
Pogovor treh športnih novinarjev o dosedanjem poteku prvenstva v Cortini d'Ampezzo, smiselnosti in neposrečenosti paralelnih tekem ter nastopih slovenske reprezentance, ki v prvem delu prvenstva ni dosegla vidnejše uvrstitve in bo to lovila v tehničnih disciplinah.
Anže Lanišek se je še šestič v karieri uvrstil na zmagovalni oder. V letošnji sezoni je bil drugič drugi v Zakopanah.
Nedelja je ponudila z moškim smukom, kjer je zmagal Avstrijec Vincent Kriechmayr. Boštjan Kline je bil 15., Miha Hrobat je končal na 23. mestu.
Podeljene so Bloudkove nagrade in plakete za dosežke na področju športa. Zaradi pandemije je bila tokratna slovesnost precej drugačna, nagrajenci so bili predstavljeni v video obliki. Od skupno štirih nagrad sta bili dve podeljeni za življenjsko delo, dve pa za vrhunski dosežek
Alen Omič se po poškodbi vrača na parket. Na igrišču počasi začenja s treningi, pri tem pa mu pomaga pomočnik trenerja. V Franciji je z njim govoril Franci Pavšer, kjer mu je Alen zaupal kakšni so načrti kluba v prihajajočih dneh.
Neveljaven email naslov