Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22. Ljubljanskim maratonom
V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah. Ne le tekmovanje, tudi družbena nota, je v ospredju največjega slovenskega tekaškega dogodka.
Več kot 23.000 vrhunskih in rekreativnih tekačic ter tekačev v dveh dneh, je odraz razvoja tekaške in splošne športne kulture v Sloveniji, s katero so se okužili tudi tekači drugih držav.
Kar 58 državnih zastav je plapolalo v vetrovni nedelji, a rekord Ljubljanskega maratona je ostal nedotaknjen. Kenijec Marius Kimutai ga je zgrešil za vsega 14 sekund. Kljub temu je 22. izvedba maratona vnovič upravičila sloves, ki tekaškemu prazniku pritiče. To dokazujejo tudi pozitivna energija in besede zadovoljnih udeležencev. Veliko dela pa je imela letos tudi zdravstvena služba.
Kljub temu je maraton zamenjal “barvo”- iz bronastega je zrasel v srebrnega in že trka na zlatega.
Morajo pa biti za bronasti znak vrhunski tekmovalci iz najmanj štirih držav, za srebrnega pa iz petih. Za bronasti maraton so zahtevani časi pod 2:15, za srebrni 2:12. Dodatni pogoji za bronasto kategorijo maratonov so vrhunske merilne naprave in zamenjave zanje, če bi se te med tekmo pokvarile, izmerjena in certificirana trasa, okrepčevalnice na pet kilometrov v prvih 21 km, v drugem delu pa vmes še na tri kilometre vodne postaje.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22. Ljubljanskim maratonom
V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah. Ne le tekmovanje, tudi družbena nota, je v ospredju največjega slovenskega tekaškega dogodka.
Več kot 23.000 vrhunskih in rekreativnih tekačic ter tekačev v dveh dneh, je odraz razvoja tekaške in splošne športne kulture v Sloveniji, s katero so se okužili tudi tekači drugih držav.
Kar 58 državnih zastav je plapolalo v vetrovni nedelji, a rekord Ljubljanskega maratona je ostal nedotaknjen. Kenijec Marius Kimutai ga je zgrešil za vsega 14 sekund. Kljub temu je 22. izvedba maratona vnovič upravičila sloves, ki tekaškemu prazniku pritiče. To dokazujejo tudi pozitivna energija in besede zadovoljnih udeležencev. Veliko dela pa je imela letos tudi zdravstvena služba.
Kljub temu je maraton zamenjal “barvo”- iz bronastega je zrasel v srebrnega in že trka na zlatega.
Morajo pa biti za bronasti znak vrhunski tekmovalci iz najmanj štirih držav, za srebrnega pa iz petih. Za bronasti maraton so zahtevani časi pod 2:15, za srebrni 2:12. Dodatni pogoji za bronasto kategorijo maratonov so vrhunske merilne naprave in zamenjave zanje, če bi se te med tekmo pokvarile, izmerjena in certificirana trasa, okrepčevalnice na pet kilometrov v prvih 21 km, v drugem delu pa vmes še na tri kilometre vodne postaje.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Vtisi glavnih akterjev po letošnji največji jadralski prireditvi na svetu - Barkolani.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Kolesarska sezona se je na najvišji ravni začela sredi januarja v Avstraliji, končala pa se bo čez dober teden na Kitajskem. Tisti klasični del kolesarskega dogajanja na najvišji ravni se je, tako kot običajno, tudi tokrat končal z dirko odpadlega listja po Lombardiji.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Po izjemnem nedeljskem finalu Wimbledona, so mnogi v Umagu obujali spomine na znameniti finale leta 2001. Goran Ivaniševič je takrat osvojil svoj edini grand slam. Premagal je Avstralca Patricka Rafterja. Igralca sta se sinoči pomerila v ekshibicijskem dvoboju, Patrick Rafter pa je v posebnem pogovoru za Val 202 in časnik Delo spregovoril o svojem umirjenem življenju po koncu kariere, da so se mu tisti dan razblinile sanje, a se v največji meri rad spominja finala in tudi o igri servis-volej, ki je po koncu njegove športne poti skoraj izginila s teniškega zemljevida. S Patrickom Rafterjem se je ob jadranski obali pogovarjal Luka Petrič.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Jan Oblak se je v ekskluzivnem pogovoru za RTV Sloveija pred tekmo z Latvijo razgovoril o svoji mladosti. Kot najstnik je iz Škofje Loke kolesaril na treninge v Ljubljano, zdaj pa velja za enega najboljših vratarjev na svetu in pridno zbira lovorike.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Športne zanimivosti in odmevi
Na jubilejnem 50. svetovnem prvenstvu v biatlonu, ki te dni poteka v Östersundu, so se predstavili tudi začetniki smučanja. Samiji živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in v Rusiji. Z umetnico in glasbenico Natalie Carrion se je o njenem ljudstvu pogovarjal Aljaž Golčer
Kako smo pospremili zadnjo slovensko zmago v Kranjski gori leta 1999?
Neveljaven email naslov