Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
V osemdesetih Slovan, na prelomu tisočletja Prule. Oba sta bila v vrhu evropskega rokometa in oba sta doživela in doživljala slabe čase. Prule so popolnoma ugasnile pred petnajstimi leti, Slovan je živel na robu prve lige in nekaj sezon igral v 1.B ligi. Lani prestolnica sploh ni imela kluba med elito. Danes je drugače. Oba ljubljanska kluba bosta v aktualni sezoni igrala v prvi rokometni ligi.
V Sloveniji je na račun pestre ponudbe golf igrišč v velikem porastu tako imenovani golf turizem. "Slovenija ima idealno kombinacijo med številom golf igrišč in njihovo razdaljo, vsekakor pa tudi po kakovosti." - predsednik Golf zveze Slovenije Žiga Osterc
Finale košarkarske lige NBA se ni začelo po željah slovenskih privržencev športa. Kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Goran Dragić, se je veselil svojega prvega finala lige NBA, na katerega je čakal 12 let. Prvo tekmo je končal poškodovan, potem, ko je igrišče zapustil v drugi četrtini in se ni vrnil več v igro.
Zlati slovenski kapetan, Goran Dragić, v mehurčku lige NBA v resničnem svetu doživlja še druge športne sanje v svoji bogati karieri. Po Rašu Nesteroviću (2005), Benu Udrihu (2005 in 2007) ter Saši Vujačiću (2009 in 2010) bo četrti Slovenec, ki bo zaigral v finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Naskakuje šesti prstan za slovensko košarko. Pred začetkom finala smo se pogovarjali s sotvorcem evropskega zlata za Slovenijo pred tremi leti, takratnim selektorjem naše reprezentance Igorjem Kokoškovom. Foto: Bobo
Psihološka priprava je pomemben del priprave vrhunskega športnika, le ta vodi tekmovalce do največjih uspehov. Še preden se v plezalno steno uprejo soji žarometov, mora Janja Garnbret s svojim trenerjem Romanom Krajnikom preigrati vse možnosti in poskrbeti, da telesna moč sovpada s psihološko pripravljenostjo.
Delo športnikov, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. V naslednjih minutah boste izvedeli, da športna masaža ni zgolj uživanje na terapevtski mizi. Ugotavljali smo, kako poteka regeneracija pri kolesarjih.
Val 202 ponuja vpogled v delavnik športnikov. Njihovo delo, če želite služba, ni zgolj nastopanje v soju žarometov. Preden stopijo v športne arene je opravljena večina dela, pa čeprav so merilo uspešnosti tekmovanja. Večkrat je prisotno razočaranje in je še težje začeti nov delavni dan. Jutro začenjamo v nogometni družbi, na zajtrku z nogometaši Maribora.
Pred sklepnim delom 107. kolesarske dirke po Franciji smo gostili dr. Sama Rauterja s Fakultete za šport. Matej Hrastar se je z njim pogovarjal o naporih tritedenske vzdržljivostne preizkušnje in telesnih danostih, ki so nujne za takšne podvige. Dr. Rauter izvaja meritve telesnih obremenitev: "Na dirki Tour de France so telesne obremenitve takšne, da so za navadnega smrtnika nepojmljive. Kolesarji kot sta Roglič in Pogačar se nanje pripravljajo celo leto, temu primerne so obremenitve, ki jih izvajajo na treningih. S tega vidika je zanje takšna dirka manjši napor kot za nekoga, ki na to ne bi bil pripravljen," meni Rauter. Na večno vprašanje ali uspeh prinaša bolj talent ali delo je težko odgovoriti enoznačno, vseeno pa s pomočjo rezultatov na testih lahko marsikaj predvidijo: "Tekmovalno uspešnost lahko do neke mere napovemo. V laboratoriju imamo, če se pošalim, seznam zmagovalcev na testih. Te predispozicije so nujne za vrhunski rezultat, vendar pa to še ne pomeni, da bo posameznik tudi tekmovalno uspešen."
Avtomobilistični šport se je pri nas začel pred 111-imi leti, motociklistični pa nekoliko kasneje. 29. avgusta 1920 je bila namreč organizirana prva dirka na našem ozemlju. V teh dneh tako mineva natanko 100 let, kar je Avto-moto zveza obeležila s slavnostnim dogodkom.
Pred začetkom dirke po Franciji 2020, kjer bosta med osrednjimi favoriti za končni uspeh tudi Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo v podkastu razgljabljali skupaj s Primoževim zaupnikom in svetovalcem Primožom Čerinom in režiserjem dokumentarnega filma Moja pot na dirko po Franciji ter športnim novinarjem Davidom Črmeljem.
Po spomladanski prestavitvi s konca junija na konec avgusta in po večmesečnih ugibanjih o izvedbi, se bo v Nici vendarle konec avgusta začela 107. izvedba kolesarske dirke po Franciji. Vsakoletni vrhunec kolesarske sezone letos ni samo to kot v običajnih letih, letos pomeni izvedba te dirke tako rekoč nujni pogoj za preživetje poklicnih moštev in kolesarstva na najvišji ravni nasploh. Da je izpeljava te prireditve ob trenutno drugem valu okužb s koronavirusom v Franciji sploh mogoča, so morali organizatorji pripraviti izjemno podroben in zaostren varnostni režim, ki bo varoval kolesarsko karavano. Vsi skupaj upajo, da bo to zadostovalo, da bodo vse do 20. septembra v Parizu v ospredju samo športni boji in rezultati.
Pred potovanjem na Madžarsko, kjer bodo nogometaši Celja igrali 1. krog kvalifikacij za Ligo prvakov z irskim Dundalkom, se je s kapetanom Celjanov Mitjo Lotričem pogovarjal Marko Cirman.
Sezona kolesarskih tekmovanj na najvišji svetovni ravni je po več kot štirimesečnem premoru zdaj v polnem razmahu, a v kolesarski sferi ni nič več tako, kot je bilo.
Športne zanimivosti in odmevi
Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je s Tomažem Lagerholzem govorila o trenutni formi in letošnji sezoni.
V začetku tedna se je v Španiji končalo košarkarsko državno prvenstvo. Naslov za sezono 2019/20 je osvojila Baskonija iz Vitorije, ki je v finalni tekmi premagala Barcelono. Za Baskonijo je v drugem delu sezone igral tudi Zoran Dragić, z njim pa se je po osvojitvi naslova pogovarjal Matej Hrastar.
V četrti, zadnji junijski oddaji Val kolesari smo bili v ljubljanskih Fužinah v koloparku, kjer smo preizkusili več vrst koles.
Neveljaven email naslov