Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Katarci so se z organizacijo atletskega svetovnega prvenstva zelo potrudili, a je razočaral obisk na stadionu Khalifa
Katar si za organizacijo prvenstva zasluži visoko oceno. Gostitelji radi pokažejo razkošje, ki ga imajo v tem obmorskem emiratu, zato logično niso zategovali pasu. A kaj, ko ne moremo mimo dejstva, da je vsako tekmovanje, ki ga organizira Katar pravzaprav zgolj poskusni zajček, ali pa priprava na leto 2022, ko bo tu svetovno prvenstvo v nogometu. Tokratna žrtev je bila atletika, ki se je znašla daleč stran od tradicionalnih prizorišč.
“To je atletika, ljudje niso ves čas prisotni na stadionu. To je prvi vidik. Drugi pa je tretji tekmovalni dan. Bila je nedelja, o kateri vsi mediji tako radi govorite. Nedelja je prvi delovni dan za Katarce in vse ostale, ki živijo tu. In na tem mestu moram omeniti še nekaj. Tekmovanje je bilo zelo pozno, trajalo je vse tja do polnoči, naslednji dan pa so morali vsi ljudje iti v službo. Ne vem, zakaj tako radi razlagate o praznih tribunah, pet dni nazaj so bile lepo polne in tudi nazadnje, ko je nastopal naš, katarski šampion.”
“Na prvenstvu v Sevilli leta 1999 so bile v prvih petih dneh tekmovanja tribune prav tako prazne, tudi v Edmontonu leta 2001. Pri nas bo šlo počasi na bolje, še posebej zdaj, ko sta medalji osvojila Barshim in Samba. To bo ljudi pripeljalo do tega, da se bodo bolj zanimali za atletiko se z njo ukvarjali, še posebej v Katarju in ostalih delih regije.”
Mubarak Mohammad Al Boainin se, tako kot njegovi rojaki, rad pohvali z najnovejšo tehnologijo in super gradbenimi podvigi.
“K nam je prišel nogometni klub Paris Saint Germain, naša infrastruktura pa omogoča številnim ostalim klubom imenitne razmere za bazične priprave v zimskem času. Katar je vozlišče športa, ogromno športov in dogodkov povezanih z njim se dogaja v Dohi. Leta 2022 bomo gostili svetovno prvenstvo, seveda pa ne smem pozabiti na svetovno klubsko prvenstvo, ko bodo tu decembra, na čelu z Liverpoolom, gostovali najboljši klubi iz posameznih celin.”
Gostiteljev ne zanima, če bodo objekti po takšnem tekmovanju kot je bilo svetovno prvenstvo v atletiki samevali, ali pa bili uporabljeni zgolj nekajkrat na leto. Katarcem glavo pere denar, poleg tega pa so tudi striktno voden narod. Skoraj v vsaki trgovini je uokvirjena slika šefa države, njihovega emirja Tamima bin Hamada Al Thanija.
“Katarci obožujemo našega emirja, ki zelo podpira šport in seveda tudi njegovo ekscelenco šejka Joaana Bin Hamada Al-Thanija, predsednika organizacijskega komiteja. Videli ste ga, kako se je veselil našega uspeha, na stezo je prišel pozdraviti športnike. Če so voditelji države ob nas nam to veliko pomeni, vodijo nas, predstavljajo nam vzor, tako ali tako pa je za nas šport način življenja.”
Nasvidenje, čez dve leti v ameriškem Eugeneu!
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Katarci so se z organizacijo atletskega svetovnega prvenstva zelo potrudili, a je razočaral obisk na stadionu Khalifa
Katar si za organizacijo prvenstva zasluži visoko oceno. Gostitelji radi pokažejo razkošje, ki ga imajo v tem obmorskem emiratu, zato logično niso zategovali pasu. A kaj, ko ne moremo mimo dejstva, da je vsako tekmovanje, ki ga organizira Katar pravzaprav zgolj poskusni zajček, ali pa priprava na leto 2022, ko bo tu svetovno prvenstvo v nogometu. Tokratna žrtev je bila atletika, ki se je znašla daleč stran od tradicionalnih prizorišč.
“To je atletika, ljudje niso ves čas prisotni na stadionu. To je prvi vidik. Drugi pa je tretji tekmovalni dan. Bila je nedelja, o kateri vsi mediji tako radi govorite. Nedelja je prvi delovni dan za Katarce in vse ostale, ki živijo tu. In na tem mestu moram omeniti še nekaj. Tekmovanje je bilo zelo pozno, trajalo je vse tja do polnoči, naslednji dan pa so morali vsi ljudje iti v službo. Ne vem, zakaj tako radi razlagate o praznih tribunah, pet dni nazaj so bile lepo polne in tudi nazadnje, ko je nastopal naš, katarski šampion.”
“Na prvenstvu v Sevilli leta 1999 so bile v prvih petih dneh tekmovanja tribune prav tako prazne, tudi v Edmontonu leta 2001. Pri nas bo šlo počasi na bolje, še posebej zdaj, ko sta medalji osvojila Barshim in Samba. To bo ljudi pripeljalo do tega, da se bodo bolj zanimali za atletiko se z njo ukvarjali, še posebej v Katarju in ostalih delih regije.”
Mubarak Mohammad Al Boainin se, tako kot njegovi rojaki, rad pohvali z najnovejšo tehnologijo in super gradbenimi podvigi.
“K nam je prišel nogometni klub Paris Saint Germain, naša infrastruktura pa omogoča številnim ostalim klubom imenitne razmere za bazične priprave v zimskem času. Katar je vozlišče športa, ogromno športov in dogodkov povezanih z njim se dogaja v Dohi. Leta 2022 bomo gostili svetovno prvenstvo, seveda pa ne smem pozabiti na svetovno klubsko prvenstvo, ko bodo tu decembra, na čelu z Liverpoolom, gostovali najboljši klubi iz posameznih celin.”
Gostiteljev ne zanima, če bodo objekti po takšnem tekmovanju kot je bilo svetovno prvenstvo v atletiki samevali, ali pa bili uporabljeni zgolj nekajkrat na leto. Katarcem glavo pere denar, poleg tega pa so tudi striktno voden narod. Skoraj v vsaki trgovini je uokvirjena slika šefa države, njihovega emirja Tamima bin Hamada Al Thanija.
“Katarci obožujemo našega emirja, ki zelo podpira šport in seveda tudi njegovo ekscelenco šejka Joaana Bin Hamada Al-Thanija, predsednika organizacijskega komiteja. Videli ste ga, kako se je veselil našega uspeha, na stezo je prišel pozdraviti športnike. Če so voditelji države ob nas nam to veliko pomeni, vodijo nas, predstavljajo nam vzor, tako ali tako pa je za nas šport način življenja.”
Nasvidenje, čez dve leti v ameriškem Eugeneu!
Ruski športniki bodo zaradi kazni v Pjongčangu nastopali pod olimpijsko zastavo.
V Rusiji so zgroženo sprejeli odločitev mednarodnega olimpijskega komiteja. Športna velesila v Pjongčangu na zimskih igrah v začetku prihodnjega leta ne bo smela nastopiti pod svojo zastavo. Sprva so Rusi, ki vztrajajo pri tem, da državne kolektivne krivde za dopinške prekrške iz Sočija nikoli ne bodo priznali in se zanje opravičili, grozili celo z bojkotom iger, a je nato predsednik Vladimir Putin vendarle pozval ruske športnike, da sami premislijo o nastopu ali nenastopu v Južni Koreji.
Zlatko Zahovič je najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance in eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov. V svoji karieri je največji pečat pustil na Portugalskem, uspel mu je tudi odmeven prestop v Olympiakos, za Valencio je igral v finalu lige prvakov, kaj kmalu pa bi lahko postal član 12-kratnega evropskega prvaka Real Madrida. V pogovoru za Val 202 lahko slišate, zakaj že leta ni igral nogometa, kaj meni o novem slovenskem selektorju Tomažu Kavčiču in o delu starega Srečka Katanca, razkril pa bo s katerim nakupom je kot športni direktor Maribora v zadnjih desetih letih najbolj zadovoljen.
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger.
V Ljubljani je prejšnji teden gostoval Irec David Walsh, novinar Sunday Timesa, ki je razkril gotovo največjega športnega prevaranta vseh časov – ameriškega kolesarja Lancea Armstronga. Po več kot desetletje dolgem novinarskem in tudi sodnem boju so Američanu odvzeli vseh sedem zmag na kolesarski dirki po Franciji, predvsem po zaslugi irskega novinarja, s katerim se je tudi o tem, kako vse več odkritij dopingiranih športnikov z več letno zamudo vpliva na športno novinarstvo in novinarje, pogovarjal Uroš Volk.
Na Valu 202 pred vsako tekmo lige prvakov v tej jeseni gostimo nekatere najvidnejše akterje slovenskih prvakov. Doslej smo slišali življenjske zgodbe Marcosa Tavaresa, Damjana Boharja, Valona Ahmedija in Marka Šulerja, tokrat pa je naš gost trener moštva Darko Milanič.
Pred tekmo četrtega kroga lige prvakov, v katerem bo Maribor na kultnem stadionu Anfield nocoj gostoval pri Liverpoolu, je jasno, da bo za boljši vijoličasti vtis kot pred dvema tednoma pomembna predvsem dobra igra v obrambi. Tega se zaveda tudi eden najizkušenejših igralcev v mariborski obrambni vrsti Marko Šuler. Z nekdanjim reprezentantom se je o zdravju v zrelih nogometnih letih, osvajanju lovorik v tujini in doma, načrtih za upokojitev ter prihajajoči tekmi z Liverpoolom pogovarjal Jože Pepevnik.
Leta 2014 je Darko Milanič prevzel enega največjih angleških klubov, Leeds United, a pod vodstvom ekscentričnega italijanskega lastnika Massima Cellina, na klopi zdržal le dober mesec. Luka Petrič je v Leedsu preveril kakšen vtis je Milanič pustil v tem kratkem času in kako se ga tam spominjajo.
Slovenska prestolnica in z njo cela Slovenija je zadnji oktobrski konec tedna dihala z 22-tim Ljubljanskim maratonom. V soboto so tekli otroci in mladina, v nedeljo so na svoj račun prišli še udeleženci na 10, 21 in 42 kilometrov dolgih trasah.
Tri dni po koncu evropskega košarkarskega prvenstva smo se pogovarjali s tremi zlatimi slovenskimi reprezentanti, ki so na devetih tekmah v Helsinkih in Carigradu dosegli devet zmag. Gostje so nocoj člani zlate košarkarske reprezentance: Klemen Prepelič, Edo Murič in kapetan Goran Dragič. Goran Dragič že jutri odhaja v Miami na Florido, kjer z moštvom začenja priprave na novo sezono v ligi NBA, Klemen Prepelič v Pariz, Edo Murič pa se vrača v Carigrad. Njegov novi klub je Anadolu Efes. V novi sezoni bo prvič z njim zaigral v evroligaški konkurenci.
Maribor bo še tretjič zaigrali v Ligi prvakov. Pred tekmo je svoje misli strnil kapetan Marcos Tavares
Slovenski odbojkarji so včeraj s 3-0 odpravili Poljake in se uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva. Slovenci si tako kot na zadnjem prvenstvu želijo medaljo, danes se bodo pomerili z znanimi in zahtevnimi tekmeci Rusi. Ob šokiranih gostiteljih Poljakih so včeraj prvenstvo zelo nepričakovano končali tudi branilci naslova Francozi, ki so jih izločili Čehi!
Na Ljudskem vrtu v Mariboru so slavili gostitelji - NK maribor se je po zmagi nad izraelskim Hapoelom z 1:0 tretjič uvrstil v ligo prvakov. Najprej leta 1999, potem leta 2014 in nato še včeraj. "Dobro so igrali, imeli so ugoden žreb in ustvarili dobro atmosfero z mlajšimi igralci," pravi Luka Petrič.
Mima Jaušovec je vse prevečkrat spregledana kot ena največjih športnih osebnosti v slovenskem in jugoslovanskem športu, saj ji je leta 1977 na teniškem OP Francije uspelo zmagati in se z zlatimi črkami vpisati v zgodovino teniške igre.
Pred osmimi leti je Primož Kozmus v Pekingu osvojil prvo slovensko zlato kolajno v atletiki. V Pekingu je na nacionalnem stadionu 17. avgusta zmagal v finalu meta kladiva z izidom 82m in 2 cm. Najbližjega zasledovalca, Belorusa Vadima Devyatovskega, je premagal za več kot pol metra. Zgodovinskega dogodka za slovenski šport se bosta poleg olimpionika iz Brežic spomnila še vodja slovenske atletske reprezentance Martin Steiner in trener Vladimir Kevo.
V obujanju olimpijski spominov smo prijadrali in to, kot boste slišali, dobesedno, do olimpijske marine v grški prestolnici! Kar 44 let je bilo osmo mesto, ki sta ga osvojila Janko Kosmina in Mario Fafangel v razredu zvezda na igrah v Rimu leta 1960, najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev. Prav v domovini olimpijskih iger, v Atenah, pa je po vseh neuspelih poskusih v dobrih štirih desetletjih in ob takšnih jadralcih kot so bili Dušan Puh ali Tomaž Čopi in Mitja Margon, le uspelo. Aleš Smrekar bo z glavnim akterjem obujal spomine na zgodovinske igre za slovensko jadranje – gremo v avgust 2004.
Prvo olimpijsko medaljo v samostojni Slovenijo so navijači pričakovali že pozimi v Albertvillu, a je ni bilo. Glavni up za prvi olimpijski uspeh v Barceloni med 25. Julijem in 9. Avgustom pa je bil Rajmond Debevec, ki je slovensko olimpijsko reprezentanco kot zastavonoša popeljal tudi na osrednji stadion na otvoritvi in je tudi nastopal med prvimi. Na olimpijsko medaljo pa je bilo potrebno počakati do sobote prvega avgusta 1992, ko sta si jo na jezeru Banjoles priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj.
V olimpijskih spominih smo se vrnili k igram, ki jih je pred 32 leti gostil Los Angeles in kjer je prvič zlato olimpijsko odličje osvojila tudi Slovenka. Rokometašica Alenka Cuderman je bila članica reprezentance Jugoslavije, ki na igrah v Kaliforniji ni izgubila nobene tekme. Zlati olimpijec je bil tedaj tudi Rolando Pušnik, ki se je na igre vrnil tudi v slovenskem dresu 16 let kasneje.
Neveljaven email naslov