Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uvodna dva dneva na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki ga gosti Gdansk na Poljskem slovenski odpravi nista prinesla veliko veselja, ponedeljek pa je znova narisal nasmehe najmanj na člane četverice, ki na severu Poljske slovenske barve zastopa v moškem delu tekmovanja.
Moška vrsta v kakršni koli postavi se že pojavi na prvenstvu, seveda mora biti poleg Bojan Tokič, nas zares navdušuje za modrimi ali zelenimi mizami že lep čas. In prav zanimivo je, da ji vedno nekako zagodejo s stalnimi spremembami tekmovalnih sistemov, ki jih je zares preveč. Očitno velesile hočejo tekmovanje precej zapreti in so seveda s svojim vplivom več kot uspešne.
Pred dvema letoma so tako fantje v Stuttgartu osvojili 14. mesto, pa so takrat namesto predvidenih dveh v nižji rang tekmovanja poslali trojico. Lani v Ostravi se je bilo znova potrebno prebiti med dva najboljša v drugem kakovostnem razredu, da si prišel poleg.
Letos bo pristop do elite na naslednjem prvenstvu omogočen le deseterici, čeprav se je še ob prihodu na Baltik šušljalo da bo šlo za ducat reprezentanc, ki bodo o naslovu prvakov odločali na naslednjem prvenstvu. Zdaj šele čez dve leti, saj evropsko prvenstvo sledi svetovnemu in tudi na Stari celini bomo v prihodnje spremljali izmenična prvenstva. Najprej naslednje leto na Danskem posamično, nato kot kaže v Nemčiji ekipno in v tem vrstnem redu naprej. Če se seveda mogotci ne spomnijo spet nekaj novega.
Tistih, ki so v areni in se kažejo na TV ekranih pri krotenju najhitrejše žogice v športnih disciplinah pa se praviloma niti ne vpraša. Kaj šele trenerjev, ki niso niti toliko vredni, da bi se jih vpisalo na uradni zapisnik dvobojev. Kdo je kje selektor tako novinarji sprašujemo kar takole, ko se gnetemo med mizami. In seveda so pri tem uspešnejši tisti, ki so opravil pri mizah navajeni že od doma.
Ne glede na to kako se bo našim mušketirjem danes razpletlo v izjemni dvorani v Gdansku, ki vliva nekaj dvomov, če ima naša prestolnica res najlepšo dvorano v Evropi, pa so fantje tik pred tem da dosežejo najboljšo slovensko moško uvrstitev na prvenstvih. Najmanj izenačili so tisto izpred petnajstih let že z včerajšnjo zmago s Slovaško, saj niže od 12. mesta ne morejo biti več.
Vsekakor je šport še enkrat pokazal kako pomembno je biti trden če želiš uspeti. Po treh porazih zdržati pravo vzdušje v ekipi, kjer je vsekakor v ospredju posamični pristop, ni prav lahka naloga. Marsikateri strateg v mnogo bolj uveljavljenih športnih disciplinah bi dal veliko za to. Saj je prav vzdušje tisto, ki je v največji meri osnova za končni uspeh.
In to sploh velja, če imaš v četverici le enega, ki je zares član najboljših igralcev na evropskih tleh. Eden je ob tem še neizbrušen diamant za katerega se ne ve če bo kdaj zares zasijal. Spet drugi si je naložil že četrti križ, zadnji pa je lepo redno zaposlen in si je za pot sem vzel nekaj dni letnega dopusta.
Takšen je naš namizni tenis, zato je včerajšnji dosežek še več vreden. Že danes pa je možnost za malenkost več. Saj veste malenkosti je običajno teže premagati kot velike korake. Pa ne velja to le v športu.
Uvodna dva dneva na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki ga gosti Gdansk na Poljskem slovenski odpravi nista prinesla veliko veselja, ponedeljek pa je znova narisal nasmehe najmanj na člane četverice, ki na severu Poljske slovenske barve zastopa v moškem delu tekmovanja.
Moška vrsta v kakršni koli postavi se že pojavi na prvenstvu, seveda mora biti poleg Bojan Tokič, nas zares navdušuje za modrimi ali zelenimi mizami že lep čas. In prav zanimivo je, da ji vedno nekako zagodejo s stalnimi spremembami tekmovalnih sistemov, ki jih je zares preveč. Očitno velesile hočejo tekmovanje precej zapreti in so seveda s svojim vplivom več kot uspešne.
Pred dvema letoma so tako fantje v Stuttgartu osvojili 14. mesto, pa so takrat namesto predvidenih dveh v nižji rang tekmovanja poslali trojico. Lani v Ostravi se je bilo znova potrebno prebiti med dva najboljša v drugem kakovostnem razredu, da si prišel poleg.
Letos bo pristop do elite na naslednjem prvenstvu omogočen le deseterici, čeprav se je še ob prihodu na Baltik šušljalo da bo šlo za ducat reprezentanc, ki bodo o naslovu prvakov odločali na naslednjem prvenstvu. Zdaj šele čez dve leti, saj evropsko prvenstvo sledi svetovnemu in tudi na Stari celini bomo v prihodnje spremljali izmenična prvenstva. Najprej naslednje leto na Danskem posamično, nato kot kaže v Nemčiji ekipno in v tem vrstnem redu naprej. Če se seveda mogotci ne spomnijo spet nekaj novega.
Tistih, ki so v areni in se kažejo na TV ekranih pri krotenju najhitrejše žogice v športnih disciplinah pa se praviloma niti ne vpraša. Kaj šele trenerjev, ki niso niti toliko vredni, da bi se jih vpisalo na uradni zapisnik dvobojev. Kdo je kje selektor tako novinarji sprašujemo kar takole, ko se gnetemo med mizami. In seveda so pri tem uspešnejši tisti, ki so opravil pri mizah navajeni že od doma.
Ne glede na to kako se bo našim mušketirjem danes razpletlo v izjemni dvorani v Gdansku, ki vliva nekaj dvomov, če ima naša prestolnica res najlepšo dvorano v Evropi, pa so fantje tik pred tem da dosežejo najboljšo slovensko moško uvrstitev na prvenstvih. Najmanj izenačili so tisto izpred petnajstih let že z včerajšnjo zmago s Slovaško, saj niže od 12. mesta ne morejo biti več.
Vsekakor je šport še enkrat pokazal kako pomembno je biti trden če želiš uspeti. Po treh porazih zdržati pravo vzdušje v ekipi, kjer je vsekakor v ospredju posamični pristop, ni prav lahka naloga. Marsikateri strateg v mnogo bolj uveljavljenih športnih disciplinah bi dal veliko za to. Saj je prav vzdušje tisto, ki je v največji meri osnova za končni uspeh.
In to sploh velja, če imaš v četverici le enega, ki je zares član najboljših igralcev na evropskih tleh. Eden je ob tem še neizbrušen diamant za katerega se ne ve če bo kdaj zares zasijal. Spet drugi si je naložil že četrti križ, zadnji pa je lepo redno zaposlen in si je za pot sem vzel nekaj dni letnega dopusta.
Takšen je naš namizni tenis, zato je včerajšnji dosežek še več vreden. Že danes pa je možnost za malenkost več. Saj veste malenkosti je običajno teže premagati kot velike korake. Pa ne velja to le v športu.
Slovenska rokometna reprezentanca bo v dvobojih s Srbijo v štirih dneh določila potnika na svetovno prvenstvo. V jutranji športni zgodbi ponudimo utrinek iz Celja, kjer se je razpletla prva tekma.
Nogometaši Maribora in Olimpije so odigrali zadnji letošnji derbi. V Ljudskem vrtu so imeli domačini priložnost da še dodatno pobegnejo tekmecem v boju za naslov prvaka. O razpletu in zaključku prvenstva v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo v Baskijo ob zaključku kolesarske dirke, kjer je Primož Roglič včeraj izgubil majico vodilnega.
Kolesarska dirka po Flandriji je drugi izmed petih kolesarskih spomenikov, na zadnjih treh so slavili slovenski kolesarji, ki v zadnjem obdobju izstopajoče krojijo vrh kolesarskih dirk.
Hokejsko državno prvenstvo v finalu ne prinaša tekem najboljših slovenskih moštev. Zakaj, izveste v jutranji športni zgodbi.
Ob začetku finala svetovnega pokala v Planici se preselimo v dolino pod Poncami, kjer najboljši skakalci zaokrožujejo sezono na najvišji ravni.
V Franciji se je končala sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev in smučark. Vtise ob koncu sezone strnemo v jutranji športni zgodbi.
Kolesarji spomladi v pripravah na vrhunce sezone nabirajo kilometre na večetapnih dirkah, vrhunce pa pomenijo spomladanske klasične dirke. Na prvi med Milanom in San Remom sta bila na startu prvič v sezoni skupaj najboljša slovenska kolesarja.
V Beogradu se atleti merijo na dvoranskem svetovnem prvenstvu. Ena največjih športnih dvoran v Evropi je v atletski preobleki. Z utrinkom s prizorišča vam postrežemo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek s tekme nekdanjih košarkarskih evropskih velikanov Virtusa in Olimpije, ki si želita povratka v Evroligo.
Končano je še zadnje veliko tekmovanje po okriljem mednarodne smučarske zveze v letošnji sezoni. Snežinke zlate, srebrne in bronaste so razdelili med najboljše letalce na smučeh. V jutranji športni zgodbi ponudimo utrinek iz Vikersunda.
Pokal Vitranc je v Kranjski Gori znova združil najboljše alpske smučarje. Letošnja izvedba ponuja dva veleslaloma in dodatno draž za slovenske privržence smučanja s srebrnim z olimpijskih iger Žanom Kranjcem. V jutranji športni zgodbi ujamete utrinek iz Podkorena.
Hokejisti Olimpije se z Beljakom merijo v četrtfinalnu razširjenega Avstrijskega prvenstva, po drugi tekmi v jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti in utrinke.
Dva kolesarski dirki potekata vzporedno na evropskih cestah. Na dirki Pariz-Nica je osrednji favorit Primož Roglič, na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja pa Tadej Pogačar. Kolesarsko vročico ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Na paraolimpijskih igrah v Pekingu je čas za prvi slovenski nastop. Edini tekmovalec v kitajski prestolnici je Jernej Slivnik, ki se bo za uvod s konkurenco pomeril v veleslalomu. Njegov nastop pospremimo na Valu 202.
Neveljaven email naslov