Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši in Vaši tudi v športu? Zagotovo, ko gre za zorni kot pristnega, čustvenega navijača, ne bi pa smelo biti tako iz nobenega drugega zornega kota. A vse bolj glasno je preštevanje tudi tu.
Z Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, ki uradno predstavlja civilno sfero v športu, in s superministrstva, oziroma Direktorata za šport, ker superministra o športu nismo še slišali veliko konkretnega govoriti, se verbalno streljajo s tem kaj je podržavljanje športa.
Na Direktoratu prek svojih neposrednih ali pa posrednih predlogov govorijo o razdržavljanju športa, na OKS pravijo ravno nasprotno. Iz Tivolija so legitimno vsa ta leta v vse pomembne organe različnim vladam predlagali predstavnike civilne sfere v odločanje o pomembnih zadevah, tako v strokovnih svetih, kot tudi v svetih fundacij za šport.
Vlade so imele tudi to možnost in običajno so si ljudje stolčke podajali po volitvah, kar ni nič čudnega. Nihče pa se še ni doslej tako odločno vpletal v imenovane s strani civilne sfere. To se je zgodilo v četrtek z razrešitvijo Edvarda Kolarja in Boruta Peršolje iz Strokovnega sveta RS za šport, iz načelnosti je potem včeraj odstopilo še preostalih 5 – recimo jim OKS-ovih -članov v tem organu.
Vse to pred prvo sejo Strokovnega sveta v novi sestavi in dnevnim redom, ki je ponujal Fundacijo za šport, oziroma sestavo njenega sveta in Letni program športa. Olimpijski komite je tako pričakovano izgubil možnost neposrednega vpliva na sestavo sveta fundacije, Strokovni svet pa bo kar 14 od 17 članov sveta v bodoče imenoval na predlog posameznih nacionalnih panožnih zvez. Poteza s katero je krovna športna zveza izgubila svojo osnovno vlogo – vlogo predstavnika vseh nacionalnih panožnih zvez in športa na sploh, zaenkrat zgolj v Fundaciji.
Obstaja pa strah pred podobnimi ukrepi tudi drugod. Razlaga direktorja direktorata in vse do nedavnega tudi direktorja Fundacije za šport Draga Balenta, da s takšnimi potezami šport vračajo športnikom, seveda ne drži vode. Z zanimanjem pričakujemo poročilo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport menda kmalu, nadaljevanje seje strokovnega sveta in zasedanje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja še danes. Boj za odstotek javno najprepoznavnejšega dela super-resorja se bo vse bolj zaostroval.
Naši in Vaši tudi v športu? Zagotovo, ko gre za zorni kot pristnega, čustvenega navijača, ne bi pa smelo biti tako iz nobenega drugega zornega kota. A vse bolj glasno je preštevanje tudi tu.
Z Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, ki uradno predstavlja civilno sfero v športu, in s superministrstva, oziroma Direktorata za šport, ker superministra o športu nismo še slišali veliko konkretnega govoriti, se verbalno streljajo s tem kaj je podržavljanje športa.
Na Direktoratu prek svojih neposrednih ali pa posrednih predlogov govorijo o razdržavljanju športa, na OKS pravijo ravno nasprotno. Iz Tivolija so legitimno vsa ta leta v vse pomembne organe različnim vladam predlagali predstavnike civilne sfere v odločanje o pomembnih zadevah, tako v strokovnih svetih, kot tudi v svetih fundacij za šport.
Vlade so imele tudi to možnost in običajno so si ljudje stolčke podajali po volitvah, kar ni nič čudnega. Nihče pa se še ni doslej tako odločno vpletal v imenovane s strani civilne sfere. To se je zgodilo v četrtek z razrešitvijo Edvarda Kolarja in Boruta Peršolje iz Strokovnega sveta RS za šport, iz načelnosti je potem včeraj odstopilo še preostalih 5 – recimo jim OKS-ovih -članov v tem organu.
Vse to pred prvo sejo Strokovnega sveta v novi sestavi in dnevnim redom, ki je ponujal Fundacijo za šport, oziroma sestavo njenega sveta in Letni program športa. Olimpijski komite je tako pričakovano izgubil možnost neposrednega vpliva na sestavo sveta fundacije, Strokovni svet pa bo kar 14 od 17 članov sveta v bodoče imenoval na predlog posameznih nacionalnih panožnih zvez. Poteza s katero je krovna športna zveza izgubila svojo osnovno vlogo – vlogo predstavnika vseh nacionalnih panožnih zvez in športa na sploh, zaenkrat zgolj v Fundaciji.
Obstaja pa strah pred podobnimi ukrepi tudi drugod. Razlaga direktorja direktorata in vse do nedavnega tudi direktorja Fundacije za šport Draga Balenta, da s takšnimi potezami šport vračajo športnikom, seveda ne drži vode. Z zanimanjem pričakujemo poročilo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport menda kmalu, nadaljevanje seje strokovnega sveta in zasedanje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja še danes. Boj za odstotek javno najprepoznavnejšega dela super-resorja se bo vse bolj zaostroval.
Odbojkarska zveza Slovenije je podaljšala sodelovanje z romunskim strokovnjakom Gheorghejem Cretujem, ki je reprezentanco na svetovnem prvenstvu popeljal do četrtega mesta. Novi cilj je uvrstiti se na olimpijske igre v Parizu, izzivi pa ob tem ostajajo še v Ligi narodov in na evropskem prvenstvu.
Aleksander Čeferin bo znova izvoljen za predsednika najbogatejše športne zveze na svetu. Pred kongresom v Lizboni o evropskih nogometnih načrtih in dosedanjih šestih letih in pol, ki jih je preživel na čelu zveze. Uefa je po škandalih prejšnjega vodstva obnovila svoj ugled ter ob neuspeli bogataški superligi ter precej manj taktni in bolj požrešni mednarodni nogometni zvezi pogosto celo prevzela vlogo branilke nogometa pred drugimi, še lakomnejšimi akterji.
Na koledarju sezone svetovne serije v cestnem kolesarstvu je mesec april tradicionalno rezerviran za enodnevne klasike. Komaj se je prah polegel po odmevni zmagi Tadeja Pogačarja na Dirki po Flandriji, sledijo nove preizkušnje. Ta konec tedna bo dirka Paris-Roubaix in nato številne druge.
S športnim praznikom v Planici se je končala sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. V jutranji športni zgodbi se posvetimo analizi in vrhuncem sezone, kot tudi uspešnosti slovenske reprezentance.
S poleti v Planici se končuje svetovni pokal v smučarskih skokih. Na najbolj obiskanem zimskem športnem dogodku pri nas je pred skakalci le še posamična tekma.
V jutranji športni zgodbi postrežemo z utrinki iz Planice po prvi tekmi v poletih in z vzdušjem v slovenskem skakalnem taboru pred zadnjo moštveno tekmo sezone.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se tradicionalno končuje s poleti v Planici. Utrinke s prizorišča po prvih treningih in kvalifikacijah bomo ponudili v jutranji športni zgodbi.
Košarkarji Olimpije so letošnjo sezono evropskega pokala končali že po rednem delu tekmovanja, slovenski državni prvaki so osvojili zadnje mesto v skupini. O neuspešnem lovu za končnico več v današnji jutranji športni zgodbi.
Slovenska nogometna reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2024, ki ga bo gostila Nemčija, začela s tekmama proti Kazahstanu in San Marinu. O vtisih, ki ju je pustila reprezentanca po prvih tekmah več v današnji jutranji športni zgodbi.
V Barceloni se končuje kolesarska dirka po Kataloniji, na kateri je svojo pripravljenost za največje dirke v tej sezoni potrdil Primož Roglič.
V Lahtiju se končuje letošnja sezona svetovnega pokala smučarskih tekačev in skakalk. O uspešnosti slovenskega tabora pred zaključkom sezone več v današnji jutranji športni zgodbi.
Na kolesarski dirki po Kataloniji je pred kolesarji odločilna etapa v dvoboju za zmago osrednjih protagonistov letošnje dirke po Italiji.
Slovenska nogometna reprezentanca začenja kvalifikacije za nastop na Evropskem prvenstvu na gostovanju v Kazahstanu. Utrinek s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so odigrale prvo izločilno tekmo lige prvakinj, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka med Milanom in San Remom je prva spomladanska klasika. Lani se je na vrh zavihtel Matej Mohorič, ki bo skušal obraniti naslov, med tekmeci pa je tudi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar.
Zanimivosti iz Andore, najmanjše države organizatorke tekem svetovnega pokala, ujamete v jutranjem športnem utrinku.
Deskarji so na predzadnji postaji svetovnega pokala tekmovali na Rogli. Tekma v Sloveniji je bila znova ena najbolj enakovrednih, kar sicer predstavlja eno večjih težav na tekmovanjih deskarjev v paralelnih disciplinah.
Po Alpskih smučarkah so tekme svetovnega pokala v Kranjski gori zaokrožili še smučarji. Utrinek tradicionalnega pokala Vitranc ujamete v jutranji športni zgodbi.
Razplet dveh enotedenskih kolesarskih dirk po Franciji in Italiji ponuja prvi slovenski kolesarski vrhunec sezone. Na dirki med Parizom in Nico je v boju za zmago Tadej Pogačar, na dirki med Tirenskim in Jadranskim morjem pa Primož Roglič. Kolesarski utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov