Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši in Vaši tudi v športu? Zagotovo, ko gre za zorni kot pristnega, čustvenega navijača, ne bi pa smelo biti tako iz nobenega drugega zornega kota. A vse bolj glasno je preštevanje tudi tu.
Z Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, ki uradno predstavlja civilno sfero v športu, in s superministrstva, oziroma Direktorata za šport, ker superministra o športu nismo še slišali veliko konkretnega govoriti, se verbalno streljajo s tem kaj je podržavljanje športa.
Na Direktoratu prek svojih neposrednih ali pa posrednih predlogov govorijo o razdržavljanju športa, na OKS pravijo ravno nasprotno. Iz Tivolija so legitimno vsa ta leta v vse pomembne organe različnim vladam predlagali predstavnike civilne sfere v odločanje o pomembnih zadevah, tako v strokovnih svetih, kot tudi v svetih fundacij za šport.
Vlade so imele tudi to možnost in običajno so si ljudje stolčke podajali po volitvah, kar ni nič čudnega. Nihče pa se še ni doslej tako odločno vpletal v imenovane s strani civilne sfere. To se je zgodilo v četrtek z razrešitvijo Edvarda Kolarja in Boruta Peršolje iz Strokovnega sveta RS za šport, iz načelnosti je potem včeraj odstopilo še preostalih 5 – recimo jim OKS-ovih -članov v tem organu.
Vse to pred prvo sejo Strokovnega sveta v novi sestavi in dnevnim redom, ki je ponujal Fundacijo za šport, oziroma sestavo njenega sveta in Letni program športa. Olimpijski komite je tako pričakovano izgubil možnost neposrednega vpliva na sestavo sveta fundacije, Strokovni svet pa bo kar 14 od 17 članov sveta v bodoče imenoval na predlog posameznih nacionalnih panožnih zvez. Poteza s katero je krovna športna zveza izgubila svojo osnovno vlogo – vlogo predstavnika vseh nacionalnih panožnih zvez in športa na sploh, zaenkrat zgolj v Fundaciji.
Obstaja pa strah pred podobnimi ukrepi tudi drugod. Razlaga direktorja direktorata in vse do nedavnega tudi direktorja Fundacije za šport Draga Balenta, da s takšnimi potezami šport vračajo športnikom, seveda ne drži vode. Z zanimanjem pričakujemo poročilo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport menda kmalu, nadaljevanje seje strokovnega sveta in zasedanje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja še danes. Boj za odstotek javno najprepoznavnejšega dela super-resorja se bo vse bolj zaostroval.
Naši in Vaši tudi v športu? Zagotovo, ko gre za zorni kot pristnega, čustvenega navijača, ne bi pa smelo biti tako iz nobenega drugega zornega kota. A vse bolj glasno je preštevanje tudi tu.
Z Olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, ki uradno predstavlja civilno sfero v športu, in s superministrstva, oziroma Direktorata za šport, ker superministra o športu nismo še slišali veliko konkretnega govoriti, se verbalno streljajo s tem kaj je podržavljanje športa.
Na Direktoratu prek svojih neposrednih ali pa posrednih predlogov govorijo o razdržavljanju športa, na OKS pravijo ravno nasprotno. Iz Tivolija so legitimno vsa ta leta v vse pomembne organe različnim vladam predlagali predstavnike civilne sfere v odločanje o pomembnih zadevah, tako v strokovnih svetih, kot tudi v svetih fundacij za šport.
Vlade so imele tudi to možnost in običajno so si ljudje stolčke podajali po volitvah, kar ni nič čudnega. Nihče pa se še ni doslej tako odločno vpletal v imenovane s strani civilne sfere. To se je zgodilo v četrtek z razrešitvijo Edvarda Kolarja in Boruta Peršolje iz Strokovnega sveta RS za šport, iz načelnosti je potem včeraj odstopilo še preostalih 5 – recimo jim OKS-ovih -članov v tem organu.
Vse to pred prvo sejo Strokovnega sveta v novi sestavi in dnevnim redom, ki je ponujal Fundacijo za šport, oziroma sestavo njenega sveta in Letni program športa. Olimpijski komite je tako pričakovano izgubil možnost neposrednega vpliva na sestavo sveta fundacije, Strokovni svet pa bo kar 14 od 17 članov sveta v bodoče imenoval na predlog posameznih nacionalnih panožnih zvez. Poteza s katero je krovna športna zveza izgubila svojo osnovno vlogo – vlogo predstavnika vseh nacionalnih panožnih zvez in športa na sploh, zaenkrat zgolj v Fundaciji.
Obstaja pa strah pred podobnimi ukrepi tudi drugod. Razlaga direktorja direktorata in vse do nedavnega tudi direktorja Fundacije za šport Draga Balenta, da s takšnimi potezami šport vračajo športnikom, seveda ne drži vode. Z zanimanjem pričakujemo poročilo Računskega sodišča o poslovanju Fundacije za šport menda kmalu, nadaljevanje seje strokovnega sveta in zasedanje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja še danes. Boj za odstotek javno najprepoznavnejšega dela super-resorja se bo vse bolj zaostroval.
V Španiji se začenja še zadnja letošnja tritedenska kolesarska dirka, s številčno slovensko udeležbo in Primožem Rogličem, ki bo v vlogi kapetana lovil nove mejnike slovenskega kolesarstva.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Generalke na olimpijskih prizoriščih v Tokiu si sledijo druga za drugo. Športni plezalci se merijo na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Utrip prvenstva bo v jutranji športni zgodbi ponudil Dare Rupar.
Alpski smučarji in smučarke se pripravljajo na novo sezono. Poizkušajo izkoristiti razmere na evropskih ledenikih, predvsem tisti, ki nastopajo v hitrih disciplinah, pa se največkrat odpravijo iskat zimo na južno poloblo. To velja tudi za slovenske smukače.
Na koledarju svetovnega prvenstva v motokrosu so še štiri dirke. Tim Gajser pa je v najmočnejšem razredu že ta konec tedna potrjeval naslov svetovnega prvaka. Ali mu je uspelo, boster izvedeli v jutranji športni zgodbi Marka Polaka.
V športni zgodbi se bomo tokrat preselili na slovensko obalo ob koncu teniškega turnirja v Portorožu. Kako so se na najmočnejšem domačem turnirju znašli slovenski igralci in kakšni so pogledi v prihodnost, bo pojasnil Luka Petrič.
Organizatorji številnih tekmovanj želijo šport približati publiki. Tudi v Sloveniji je vse več različnih športnih tekmovanj, ki se znajdejo v mestnih središčih. Kongresni trg v Ljubljani bo ta konec tedna gostil že tretje tekmovanje letos s pestro mednarodno udeležbo. Športni utrip iz prestolnice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končana je prva polovica Svetovnega prvenstva v športnem plezanju. Janja Garnbret še naprej zbira kolajne na poti do olimpijskih iger v Tokiu. Utrinek športnega plezanja ponudimo v jutranji športni zgodbi.
V Portorožu se v tem tednu odvija najmočnejši teniški turnir na slovenskih tleh, tudi z najboljšimi slovenskimi igralci. Vabilu organizatorjev se je odzval tudi Aljaž Bedene, najvišje uvrščeni slovenski igralec na svetovni lestvici. V jutranji športni zgodbi ponujamo utrinek s slovenske obale.
Mariborski nogometaši so v kvalifikacijah za ligo prvakov odigrali povratno tekmo tretjega kroga proti norveškim prvakom. Po tekmi jutranjo Športno zgodbo iz Trondheima pošilja Boštjan Janežič.
Športni plezalci se na svetovnem prvenstvu merijo v Tokyu. Prvi del prvenstva je namenjen zaključnim bojem v treh disciplinah, najprej balvanom, težavnosti in hitrosti, čez teden dni pa jih bodo tekmovalci prepletli v kombinacijo, kjer si bodo najboljši zagotovili tudi olimpijski nastop.
Odbojkarska reprezentanca Slovenije je v Gdansku zaokrožila drugi tekmovalni cilj sezone. Po prvem delu olimpijskih kvalifikacij postrežemo z jutranjim športnim utrinkom iz Gdanska.
Atleti se ta konec tedna v različnih kakovostnih skupinah merijo na evropskem atletskem pokalu reprezentanc. Slovenska je v Varaždinu, od koder ponudimo jutranji športni utrinek.
Smučarske skakalke in skakalci tudi poleti tekmujejo na najvišji ravni. Poletna velika nagrada sicer ni na ravni zimskih tekem svetovnega pokala, a vseeno vselej izlušči kakšno novo ime in presenečenje. Zakaj, to v jutranji športni zgodbi razlaga Matej Hrastar.
Mariborski nogometaši so v tretjem krogu kvalifikacij za nogometno Ligo prvakov odigrali prvo tekmo z Rosenborgom. Kakšne možnosti imajo, da si že naslednji teden zagotovijo evropsko jesen, izveste v jutranji športni zgodbi.
Jadralke in jadralci razreda 470 se za naslove svetovnih prvakov merijo na olimpijskem prizorišču v Tokiu. V boju z najboljšimi sta tudi slovenski olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol.
Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca se je vrnila z evropskega prvenstva v Grčiji, kjer je osvojila bronasto kolajno. Slovenski uspehi v mlajših starostnih kategorijah v zadnjih letih niso bili stalnica, zato se je košarkarska srenja še toliko bolj razveselila tokratnega tretjega mesta.
Ljubljana je znova organizirala turnir svetovne serije odbojke na mivki. Turnir, ki je v najnižji kategoriji svetovne serije, je kljub temu zelo priljubljen med igralci, tudi zaradi kulise, ki jo ponuja centralno igrišče v središču prestolnice.
Ob popolni ponudbi avto-moto športa ta konec tedna v slovenskem prerezu izstopata svetovno prvenstvo v motokrosu in speedwayu s slovenskimi predstavniki med elito. Tokrat se posvetimo speedwayu in boju Mateja Žagarja za mesto v svetovnem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni.
Neveljaven email naslov