Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne. Komentar Francija Pavšerja.
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne
Priznam, da sem bil že naveličan večmesečnega ugibanja bo ali ne bo. Še nikoli nihče ni razmišljal tako dolgo in tako na glas kot Goran Dragić.
Predvsem pa je doslej vedno vsak slovenski košarkar, ki je pozimi javno podvomil o nastopu za reprezentanco, poleti tudi manjkal. V slogu diplomata: če diplomat reče "ja", pomeni mogoče, če izgovori "ne vem", pomeni ne. Če pa diplomat reče "ne", potem pa sploh ni pravi diplomat.
In v minulih letih le Beno Udrih ni bil diplomat, večkrat je kar naravnost rekel ne, ostali slovenski košarkarji pa so bili diplomatski in so vedno začeli z ne vem.
Goran Dragić je marca omenil, da bi zaradi najbolj naporne sezone v karieri, načetega telesa in družinske želje prvič po desetih letih izpustil nastop na reprezentančnem tekmovanju. In iz tega reprezenatbnčnega "ne vem", smo prvič dočakali da. Priznam, da je Dragić s svojim "da" presentil tudi mene. Ko je pred tremi tedni prišel na intervju na Val 202 je še šepal, bil je telesno in psihološko izčrpan, izžet od vseh obeznosti, ki jih tudi v posezonskem obdobju ne zmanjka.
Pa ne samo mene: nejgovega nastopa nista pričakovala pričakovala niti selektor Jure Zdovc in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki je bil v stikih z Goranom.
Ta dolgotrajna saga, ali Dragič bo ali ne bo, je bila pravzaprav edina pot, da bo Dragić zaigral na sevtovnem prvenstvu. Če bi zahtevali, da se odloči marca, bi rekel ne. Petkrat v sezoni si je zvil levi gleženj, na koncu lige zaradi tega slabše igral, natrpana NBA liga pa je imela že naporno predsezono s slovensko reprezenatnco in domačim evropskim prvenstvom.
Odločilno je bilo, da Dragić uživa v košarki, v igri in tudi tekmovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je bila poleg Dragićeve želje velika tudi želja Slovencev – to je lahko Goran občutil tudi sam. Dobesedno na vsakem koraku. Njegova hitrost hoje po Ljubljani je 100 metrov v desetih minutah. To je napor tudi za tistega, ki je v Dragićevi družbi, kaj šele za Gorana.
Ta pravi, da se je to zelo spremenilo po evropskem prvenstvu: da so prej ljudje po Sloveniji večinoma le sramežljivo kazali s prstom za njim, zdaj pa pristopijo, vprašajo za podpis in fotografiranje z njim. Tako kot je v Ameriki vajen že leta. No, le da je pri nas večina še mimogrede zaželela, da bi poleti zaigral v reprezenatnci. Če je Dragić želel mir, si je moral globoko na obraz povezniti kapuco, skoraj kot v Guantanamu.
Vprašanju bo ali ne bo, se Dragič ni mogel izogniti nikjer, ne on, ne njegovi bližnji. In k igranju ga je pozval tudi predsednik države, seveda z obveznim naslavljanjem: "Gospod Dragić."
In gospod Dragić, košarkar z velikim srcem, ni imel srca reči ne.
Trenutno najbolje plačani slovenski športnik je včeraj sporočil svojo težko pričakovano in tolikokrat spraševano odločitev. Danes jo bo še pojasnil. Danes je zadnji dan te vroče dileme. In potem bo temo, ali bo Dragič nastopil na svetovnem prvenstvu, zamenjala kakšna druga.
Prisluhnite intervjuju z Goranom Dragićem po koncu letošnje sezone v ligi NBA: "Ko sem videl sedemmestno številko, sem se vprašal, če je to sploh možno."
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne. Komentar Francija Pavšerja.
Konec dolgotrajnega spraševanja o tem, ali ga bomo septembra videli v slovenskem dresu ali ne
Priznam, da sem bil že naveličan večmesečnega ugibanja bo ali ne bo. Še nikoli nihče ni razmišljal tako dolgo in tako na glas kot Goran Dragić.
Predvsem pa je doslej vedno vsak slovenski košarkar, ki je pozimi javno podvomil o nastopu za reprezentanco, poleti tudi manjkal. V slogu diplomata: če diplomat reče "ja", pomeni mogoče, če izgovori "ne vem", pomeni ne. Če pa diplomat reče "ne", potem pa sploh ni pravi diplomat.
In v minulih letih le Beno Udrih ni bil diplomat, večkrat je kar naravnost rekel ne, ostali slovenski košarkarji pa so bili diplomatski in so vedno začeli z ne vem.
Goran Dragić je marca omenil, da bi zaradi najbolj naporne sezone v karieri, načetega telesa in družinske želje prvič po desetih letih izpustil nastop na reprezentančnem tekmovanju. In iz tega reprezenatbnčnega "ne vem", smo prvič dočakali da. Priznam, da je Dragić s svojim "da" presentil tudi mene. Ko je pred tremi tedni prišel na intervju na Val 202 je še šepal, bil je telesno in psihološko izčrpan, izžet od vseh obeznosti, ki jih tudi v posezonskem obdobju ne zmanjka.
Pa ne samo mene: nejgovega nastopa nista pričakovala pričakovala niti selektor Jure Zdovc in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki je bil v stikih z Goranom.
Ta dolgotrajna saga, ali Dragič bo ali ne bo, je bila pravzaprav edina pot, da bo Dragić zaigral na sevtovnem prvenstvu. Če bi zahtevali, da se odloči marca, bi rekel ne. Petkrat v sezoni si je zvil levi gleženj, na koncu lige zaradi tega slabše igral, natrpana NBA liga pa je imela že naporno predsezono s slovensko reprezenatnco in domačim evropskim prvenstvom.
Odločilno je bilo, da Dragić uživa v košarki, v igri in tudi tekmovanju. Ne smemo pa zanemariti, da je bila poleg Dragićeve želje velika tudi želja Slovencev – to je lahko Goran občutil tudi sam. Dobesedno na vsakem koraku. Njegova hitrost hoje po Ljubljani je 100 metrov v desetih minutah. To je napor tudi za tistega, ki je v Dragićevi družbi, kaj šele za Gorana.
Ta pravi, da se je to zelo spremenilo po evropskem prvenstvu: da so prej ljudje po Sloveniji večinoma le sramežljivo kazali s prstom za njim, zdaj pa pristopijo, vprašajo za podpis in fotografiranje z njim. Tako kot je v Ameriki vajen že leta. No, le da je pri nas večina še mimogrede zaželela, da bi poleti zaigral v reprezenatnci. Če je Dragić želel mir, si je moral globoko na obraz povezniti kapuco, skoraj kot v Guantanamu.
Vprašanju bo ali ne bo, se Dragič ni mogel izogniti nikjer, ne on, ne njegovi bližnji. In k igranju ga je pozval tudi predsednik države, seveda z obveznim naslavljanjem: "Gospod Dragić."
In gospod Dragić, košarkar z velikim srcem, ni imel srca reči ne.
Trenutno najbolje plačani slovenski športnik je včeraj sporočil svojo težko pričakovano in tolikokrat spraševano odločitev. Danes jo bo še pojasnil. Danes je zadnji dan te vroče dileme. In potem bo temo, ali bo Dragič nastopil na svetovnem prvenstvu, zamenjala kakšna druga.
Prisluhnite intervjuju z Goranom Dragićem po koncu letošnje sezone v ligi NBA: "Ko sem videl sedemmestno številko, sem se vprašal, če je to sploh možno."
Košarkarji Olimpije so v Podgorici odigrali odločilno tekmo za nastop v četrtfinalu evropskega pokala. Kako je rivalstvo tekmecev iz regionalnega tekmovanja izluščilo moštvo med osmimi najboljšimi s prizorišča, v jutranji športni zgodbi oriše Franci Pavšer.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Nedelja ne ponuja slovenskih nastopov, le še tradicionalni moški tekaški maraton. O slovenskih podvigih na Bavarskem podrobneje v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Dare Rupar.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Boštjan Reberšak
Nedelja na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev ponuja ekipne nastope. V sprintu in na skakalnici, na kateri bodo združili moči skakalci in skakalke.
V Oberstdorfu se nadaljuje nordijsko svetovno prvenstvo. Slovenska reprezentanca na krilih dosežkov uvodnih dni nestrpno pričakuje prvi vikend, ki ponuja nove mejnike velikih tekmovanj slovenskih zimskih športnikov.
V jutranji športni zgodbi ponudimo utrip svetovnega prvenstva v biatlonu pred zadnjima tekmama s skupinskim startom. Slovenska reprezentanca ima še zadnjo priložnost za kolajno in piko na i, organizacijsko sicer uspešnega prvenstva.
H koncu gre svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. V Cortini d'Ampezzo so čudovito vreme in malo manj čudoviti slovenski rezultati, jutranjo razglednico iz Dolomitov pošilja radijska ekipa na prizorišču.
Na Pokljuki gre h koncu svetovno prvenstvo v biatlonu. Po dnevu premora bosta na sporedu le še štafetni in zasledovalni preizkušnji. V jutru na Valu 202 vam ponudimo utrinek z Rudnega polja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se končuje moderni program svetovnih prvenstev s paralelnima tekmama. Nadaljevanje pa prinaša še za slovensko reprezentanco osrednje preizkušnje v tehničnih disciplinah.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Pokljuko. V prekrasni zimski kulisi se na Rudnem polju za naslove svetovnih prvakov merijo biatlonci.
Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je največji zimski dogodek leta v Sloveniji. Velik logističen in produkcijski zalogaj. Kako so se ga po dvajsetih letih znova lotili organizatorji na Gorenjskem in kaj ponuja v slabih dveh tednih tekmovanj, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
V Avstraliji se začenja sezona svetovnega prvenstva voznikov Formule 1. Zanimivosti pred začetkom nove sezone zberemo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov